»Apostol Pavel je pisal Efežanom: 'Jaz, jetnik v Gospodu, vas spodbujam, da gradite edinost v Cerkvi'. Graditi edinost je delo Cerkve in vsakega kristjana v zgodovini. Ko apostol Peter govori o Cerkvi, govori o svetišču, zgrajenem iz živih kamnov. To smo mi. To je svetišče, ki predstavlja 'vrata edinosti'. Drugačno pa je svetišče napuha, katerega predstavlja babilonski stolp. Ta je simbol razdora, nerazumevanja, različnosti jezikov.
Ustvarjati edinost Cerkve, graditi Cerkev, to svetišče, to edinost Cerkve je naloga vsakega kristjana, vsakogar od nas. Kadar je treba zgraditi neko svetišče ali neko stavbo, se najprej poišče zazidalno površino, ki je za to primerna. Zatem sledi temeljni kamen ali kot pravi Sveto pismo 'vogalni kamen'. Vogalni kamen Cerkve je Jezus in vogalni kamen edinosti Cerkve je Jezusova molitev pri zadnji večerji: 'Oče, da bi bili eno!' Jezus je torej kamen, na katerem gradimo edinost Cerkve. Ta ni mogoča brez Jezusa Kristusa v temelju. Gradnja te edinosti pa je delo Svetega Duha. On je odgovor na vprašanje - kdo jo gradi. Samo Sveti Duh je zmožen ustvarjati edinost Cerkve. To je tudi povod, da ga je Jezus poslal: da bi Cerkev rastla, da bi postala močna, da bi postala eno. Sveti Duh omogoča edinost Cerkve v raznolikosti narodov, kultur in oseb.
Kako se to svetišče gradi? Apostol Peter, kot že rečeno, je dejal, da smo mi živi kamni v tej gradnji. Sveti Pavel pa nam svetuje, da ne bi bili toliko kamni, ampak rajši slabotni zidaki. Nasvet apostola poganov je, sodeč po človeški miselnosti, da bi edinost gradili s slabotnostjo. Ponižnost, blagost, velikodušnost: to so 'slabotne' stvari. Kajti zdi se, da ponižen človek ne služi ničemur; zdi se, da blagost in krotkost ne koristita; prav tako velikodušnost, biti odprt za vse, imeti veliko srce … Toda Pavel naroča še več: 'V ljubezni prenašajte drug drugega.' To pomeni, ohranjati edinost. Toliko bolj močni kamni v tem svetišču smo, kolikor bolj slabotni postajamo s temi krepostmi ponižnosti, velikodušnosti, blagosti, krotkosti. To je pot, ki jo je prehodil tudi Jezus. Naredil se je slabotnega, šel je vse do križa in postal močan.
Enako moramo storiti mi. Ponos in nadutost nam ne koristita. Kadar se nekaj gradi, je najprej nujno, da arhitekt pripravi načrt. In kakšen je načrt edinosti Cerkve? Upanje, h kateremu smo bili poklicani, upanje, da gremo naproti Gospodu, upanje, da živimo v živi Cerkvi, z močjo Svetega Duha, zgrajeni iz živih kamnov. Le z načrtom upanja lahko nadaljujemo v edinosti Cerkve. Poklicani smo bili k velikemu upanju. Pojdimo torej in sicer z močjo, ki nam jo daje Jezusova molitev za edinost; z odprtostjo za Svetega Duha, ki je zmožen iz zidakov narediti žive kamne; in z upanjem, da bomo našli Gospoda, ki nas je poklical, da ga bomo našli, ko bo prišla polnost časov.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 24.10.2014)
Papež Frančišek o gradnji edinosti Cerkve: To je naloga vsakega kristjana