»Naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica.«

Pa bi le radi bili v seznamih dobrotnikov. Celo v marmornate plošče se damo vklesati. V trajen spomin naše dobrote. Lahko, da imajo tudi taki spisi svoj prav. Čisto evangeljsko pa vendarle ostane: če je mogoče dobro delo skriti, ga skrij. Vedno ga ni mogoče. Tudi naš moderni »sistem dobrote« je tak, da tega ne pustijo tisti, ki z dobrotami drugih gradijo. Vendar je še toliko sijajnih priložnosti, ko mimogrede morem storiti kaj dobrega, ne da bi ljudje za to vedeli. In če to storim z veseljem, tedaj utrjujem v sebi razpoloženje, da ne delam zase, za svojo slavo. Mimo velikih, vidnih podjetij, mimo kričavih siromakov je še vedno veliko skritih revežev, ki ne upajo prositi. Ti so hvaležni, če nihče ne ve, da smo jim v stiski pomagali. Kristusova beseda pa ima še širše obzorje. Čim več je mojega življenja skritega, samo za Boga, tem bolje. Kakor si želim, da ostane skrita slabost, tako moram želeti, da ostane skrito tudi vse dobro.

Koliko je na svetu plemenitih duš, za katere ve le Bog!