Oznanjevanje Janeza Krstnika

Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina; kakor je zapisano pri preroku Izaiju:

Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem,

ki bo pripravil tvojo pot.

Glas vpijočega v puščavi:

Pripravite Gospodovo pot,

zravnajte njegove steze!

Tako se je pojavil Janez Krstnik v puščavi in je oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov. K njemu je prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med. Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil v vodi, on pa vas bo krstil v Svetem Duhu.« Mr 1,1-8

Spreobrnite se!

Še vedno smo nekje na začetku adventa in Božja beseda pred nas postavlja lik Janeza Krstnika, ki v puščavi kliče k spreobrnjenju. Mnogi so bili zaradi Janeza slabe volje. Govorili so: Abrahama imamo za očeta, kako nas moreš oštevati in zahtevati od nas spreobrnjenje. Janez pa jim je govoril: »Povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke.« S tem je verjetno hotel reči: Bog si lahko pomaga s kamni, če mu vi ne boste zvesti!

Preseneča me, da je klic k spreobrnjenju temelj za sprejem Jezusa. Množica se mora najprej spreobrniti, šele potem bo lahko srečala Jezusa in ga sprejela. In kakšno je to spreobrnjenje. Prvo smo že slišali. Spreobrniti se, pomeni, sprejeti dejstvo, da še nismo na cilju. Lahko smo Abrahamovi potomci, lahko smo kristjani, lahko smo celo duhovniki in sestre, a to še ne pomeni, da smo sposobni srečati Odrešenika. Se tega res zavedamo? Prva ovira, da bi srečali Gospoda, je v tem, da smo prepričani, da smo že pripravljeni, da smo z nekim statusom že na cilju.

Poglejmo naprej: Množice pa so ga spraševale: »Kaj naj torej storimo?« Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.« Tudi cestninarji so se prišli krstit, in so mu rekli: »Učitelj, kaj naj storimo?« Odvrnil jim je: »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.« Spraševali so ga tudi vojaki: »In mi, kaj naj storimo?« Rekel jim je: »Ne bodite do nikogar nasilni in nikogar ne trpinčite, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.« Lk 3,8-14

Kaj pomeni torej spreobrniti se in pripraviti pot Gospodu? Po eni strani pravi Janez, da ni prav, da so zadovoljni s tem, da so Abrahamovi potomci, po drugi strani pa pravi vojakom, bodite zadovoljni s svojo plačo. Spreobrniti se pomeni naj bomo zadovoljni s tem, kar imamo in hkrati naj hrepenimo po nečem večjem in boljšem zunaj reda naših predstav. Cestninar naj bo zadovoljen s tem, kar pobere in naj ne hlepi po večjem dobičku. Dobiček sam ga ne bo izpolnil. Hrepeni naj po večjih darovih, bi lahko rekli z apostolom Pavlom. Vojak naj ne izsiljuje svoje cene in veljave z nasiljem, ampak naj služi bližnjemu in bo zadovoljen s tem, kar zasluži. A tudi tu se njegovo spreobrnjenje ne konča.

Poglejmo, kako so razumeli klic k spreobrnjenju nekateri Janezovi poslušalci: Na eni strani vidimo Heroda in njegovo ženo Herodiado – potešila sta svoja hrepenenja drug po drugem, razdrla zakon in nazadnje celo ubila nedolžnega Janeza, farizeje in pismouke – ostali so sužnji zapovedi in svojih razlag, preganjali Jezusa in ga križali. Na drugi strani so učenci, ki so razumeli, da njihova izpolnitev ni pri ribah – postali so ribiči ljudi, prostitutke, ki so razumele – da jih telesnost ne osreči, da je ljubezen drugje in so iskale Jezusa, cestninar je spoznal, da ga denar ne osreči, zato je razdelil, kar je imel in šel za Jezusom.

Kaj pomeni spreobrniti se?  Živeti z neizpolnjenimi hrepenenji in težiti za pravo izpolnjenostjo.

Ko vam nekaj manjka, kaj naredite? Vzamete košček čokolade, sedete za računalnik ali pred televizijski ekran, pokličete prijatelja oz. prijateljico, se postavite s svojim odlično opravljenim delom…

Nič od tega ni nujno slabo, cilj pa je zagotovo zgrešen. Ko nam nekaj manjka, se moramo s tem srečati in pri tem ustaviti. Nič od zgoraj naštetega ne izpolni naših neskončnih hrepenenj – želimo si namreč neskončne ljubezni, neskončnega miru, neskončne sprejetosti, neskončnega užitka. Nič od tega ne bo uresničeno tu na zemlji in s tem moramo živeti.

Lahko pademo v depresijo od jeze, da vse to ni uresničljivo.

Lahko se slepimo, da smo mi vse to dosegli.

Lahko obupujemo in se izčrpavamo, ker hočemo narediti vse popolno.

Edina pot do notranje sreče je živeti z nepotešenimi hrepenenji in iskati resnično izpolnitev, ki jo prinaša edino Kristus. Torej: Spreobrniti se, pomeni: priznati si praznino, ne iskati lažne potešitve, hrepeneti in delati na tem, da bomo pripravljeni na Gospodov prihod.