Božič

Danes nam je rojen Rešenik. Začetek nove zgodovine. Vse niti se spletajo okoli njega – Kristusa. Zavestno ali nezavestno, odslej je sleherni človek vpleten v to zgodbo odrešenja. Tesnoba Stare zaveze se je sprostila v svobodo božjih otrok. Izgubljeni raj je spet odprt. Naznanjam vam veliko veselje ... Potrebna mi je – ne učenost, temveč preprostost pastirjev. So skrivnosti, ki jih razume srce. Pastirji so ga razumeli in medse sprejeli. »V svojo lastnino je prišel, a njegovi ga niso sprejeli.« V tem je tragika tudi dvajsetega stoletja. In še ena: pozabili smo nadaljevati vlogo pastirjev, ki so za angeli razglašali veselo novico. Evangelij za vse stvarstvo. In koliko je danes ljudi, ki zanj vedo? Koliko, ki ga poznajo? Koliko, ki ga živé? Če ne bi veroval, da ima Bog svoja pota do duš in da Sveti Duh deluje tudi danes – morda tam, kjer najmanj pričakujemo, – potem bi bila prevelika tesnoba v meni: Zakaj si prišel? In vendar mora biti radost. Zaradi vseh, ki doživljajo božič, zaradi vseh, ki po njem hrepene, ki iščejo, ki trpe, ker nimajo božične luči. Vsa ta srca se odpirajo milosti. In z njimi in zanje moram moliti posebno danes, na božični dan.

Hvala ti za dar vere, za milost!