Jezusa darujejo v templju

Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka. Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija. V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel:»Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev: luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva.« Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.«Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema. 

Vrnitev v Nazaret

Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim. Lk 2,22-40

Zgled svete družine

Ko se naš pogled ustavi ob jaslicah, se pred nami počasi riše pot svete družine in neverjetna logika Boga, ki želi s svojim zgledom oblikovati naše družine, naše skupnosti in naše domove. Moja misel se je ustavila ob treh pojmih: Bog, družina in Božji načrt. K vsakemu pojmu bom dodal tri misli. Prva je torej BOG.

Bog postane otrok. Ste si kdaj predstavljali, da imate vi sami v svojih zrelih letih željo, da svetu sporočite nekaj pomembnega? No, če smo bolj skromni, npr. da bi radi povedali svojemu bližnjemu nekaj pomembnega. Bog, ki je po človeško gledano že odrasel, si za sporočilo nadene podobo otroka. Za trideset let se zavije v molk. Trideset let njegovega odraščanja in zorenja gre na videz skoraj v prazno. Razen treh odlomkov iz njegovega otroštva, o njem ne vemo ničesar.Trideset let, dragi bratje in sestre, si privošči Bog kot ogrevanje za nekaj let intenzivnega sporočanja. Potrpljenje in vztrajno zorenje je prvo, kar nam Bog sporoča v sveti družini. V družini se vse dogaja počasi, s potrpljenjem in željo po rasti. To ni spanje, ampak vztrajno zorenje za cilj, ki ga je zarisal Bog.

Bog zaupa človeku. Toliko razočaranj je že doživel Bog v Davidovi hiši, a ni nehal zaupati v človeka. Zaupal se je Mariji in Jožefu, zaupal je, da bo v družini lahko odrasel in prinesel na svet veselje in mir. Zaupanje v človeka, tudi po razočaranjih, je drugi temelj družine, ki jo odkrivamo v jaslicah.

Bog za svojo pot izbira presenečenja in revščino. Marija je rodila očitno v presenečenju. Seveda je pričakovala rojstvo, a jo je le to presenetilo. Roditi je morala na robu mesteca Betlehem v pastirskem bivališču med živino. Bog vedno preseneča in zanj presenečenje in revščina nista prekletstvo. Presenečenja so običajna pot vsake družine, pa tudi revščina – takšna ali drugačna – jo vedno spremlja. Bog je vse to blagoslovil.

Druga beseda ob jaslicah je DRUŽINA. Naj naslednje tri misli oblikujem ob tem pojmu.

Družina živi iz Božje besede. Marija spozna Božji načrt o njeni družini ob angelovem oznanjenju. Bog ji sporoči Božjo besedo in po njej oblikuje Marijo znotraj Svete družine. Tudi Jožef zmore razumeti svojo vlogo v Sveti družini samo po premišljevanju Božje besede in po angelovem pojasnilu. Vsak par more uresničiti svoj zakon le ob Božji besedi, vsaka družina lahko uresniči svoje poslanstvo le ob Božji besedi in znotraj tega se le po Božji besedi uresničijo posamezniki.

Družina živi iz skrbi za bližnjega. Marija angela sprašuje, kakšno vlogo ima Jožef pri spočetju, ko ga še ni spoznala. Jožef se sprašuje, kaj naj naredi z Marijo, ker je ne želi osramotiti. Božja beseda ne gre mimo ljubeče skrbi za bližnjega, ljubeča skrb predstavlja izpolnitev poslanstva moža in žene, očeta in matere, pa tudi otroka.

Družina živi iz dialoga. Marija in Jožef imata svoje predstave o svojih načrtih in o vzgoji a jih ves čas podrejata medsebojnemu dialogu in dialogu z Bogom. Ko gre za vzgojo otroka, ima dialog z njim ključno mesto.

Tretji pojem pa je BOŽJI NAČRT.

Božji načrt je najprej vodilo zakoncema. Oba se podredita angelovemu oznanjenju.

Božji načrt je vodilo vzgoje. Otroka bi vzgajala v najboljši veri in po takratnih načelih. A ko jima Jezus kot otrok razodeva, kaj je volja Nebeškega očeta, se tej volji popolnoma podredita.

Božji načrt je vodilo tudi Mariji po razpadu družine. Ko ni več moža in ko se Jezus poslavlja, ji sporoča načrt za naprej: Glej tvoj Sin.

Kljub temu da o sveti družini vemo le malo, lahko ob zrenju jaslic odkrivamo čudovito podobo družine, ki si jo je zamislil Bog Oče in Stvarnik. Naj nas današnji praznik izziva k uresničevanju te podobe v naših družinah, skupnostih in občestvih.