Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Bratstvo - sestrinstvo v družini in družbi

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 4 days od tega
Pridružen: 13.01.2011

Kje je tvoj brat?
»'Brat' in 'sestra' sta besedi, ki ju krščanstvo zelo ljubi. In zahvaljujoč družinski izkušnji sta besedi, ki ju razumejo vse kulture in vse dobe. Bratska vez ima posebno mesto v zgodovini Božjega ljudstva. Psalmist opeva njeno lepoto: 'Glejte, kako je dobro in kako prijetno, če bratje prebivajo skupaj.' (Ps 132,1) To je resnično, bratstvo je lepo. Kadar se bratski odnos razdre, kadar je uničen odnos med brati in sestrami, se odpre pot bolečim izkušnjam spora, izdajstva, sovraštva. Primer tega predstavlja svetopisemska pripoved o Kajnu in Abelu. Bog Kajna po uboju vpraša: 'Kje je tvoj brat Abel?' (1 Mz 4,9) To vprašanje Gospod še naprej ponavlja vsaki generaciji. In na žalost se v vsaki generaciji ponavlja tudi dramatičen Kajnov odgovor: 'Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?' (1 Mz 4,9)

 

Bratstvo je nekaj velikega, ne sme se ga razbiti
Za človeštvo se zgodi nekaj grdega in slabega, kadar se razbije odnos med brati in sestrami. Enako velja za družino, kjer se bratje in sestre ne pogovarjajo več, se ne pozdravljajo več, ker so se sprli zaradi majhnih stvari ali zaradi dediščine. Bratstvo je nekaj velikega. Bratje in sestre so devet mesecev prebivali v naročju iste mame, izhajajo iz maminega mesa. Zato se bratstva ne sme razbiti. Spomnimo se družin, kjer so bratje in sestre sprti med seboj, vedno molimo ter prosimo zanje Gospoda, da bi nam jih pomagal ponovno združiti, da bi nam pomagal ponovno zgraditi družino. Zelo grdo in boleče je slišati Kajnov odgovor Bogu, da mu ni mar za svojega brata.

 

Družina je tista, ki bratstvo uvaja v svet
Vez bratstva, ki se oblikuje med otroci v družini – če se to zgodi v ozračju vzgajanja k odprtosti za druge – je velika šola svobode in miru. V družini, med brati in sestrami, se naučimo človeškega sobivanja in kako je potrebno živeti skupaj v družbi. Morda se ne zavedamo vedno, da je ravno družina tista, ki bratstvo uvaja v svet. Izhajajoč iz te prve izkušnje bratstva, ki jo hranita naklonjenost in družinska vzgoja, se bratski stil kot obljuba razširi na celotno družbo in na odnose med narodi. Božji blagoslov v Jezusu Kristusu, ki je razlit na to bratsko vez, je tisti, ki jo razširi na nepredstavljiv način. Naredi jo zmožno preseči vse razlike med narodi, jeziki, kulturami in verstvi.

 

Pomislite, kaj postane vez med ljudmi, četudi zelo različnimi med seboj, kadar lahko o drugem rečemo: 'Ta je kakor brat, ta je kakor sestra zame.' Že zgodovina je dovolj dobro pokazala, da se brez tega bratstva tudi svoboda in enakost lahko napolnita z individualizmom, konformizmom in osebnimi interesi.

 

Najmanjši morajo v nas vzbuditi nežnost
Bratstvo v družini se na poseben način zasveti, kadar vidimo pozornost, potrpežljivost, naklonjenost, s katerimi je obkrožen šibkejši bratec ali sestrica, tisti, ki je bolan ali prizadet. Morda ne cenimo dovolj velikodušnosti bratov in sester le-teh. Ali najstarejših otrok v številčnejši družini, ki staršem pomaga skrbeti za mlajše. Medsebojna pomoč med brati in sestrami je nekaj lepega. Imeti brata ali sestro, ki te ima rad, je močna, neprecenljiva in nenadomestljiva izkušnja. Enako velja za krščansko bratstvo.  Najmanjši, najšibkejši, najbolj ubogi morajo v nas vzbuditi nežnost. Imajo 'pravico', da nam vzamejo dušo in srce. So naši bratje in sestre in kot take jih moramo ljubiti in tako ravnati z njimi. Kristjani ubogim in slabotnim ne pomagamo iz poslušnosti nekemu ideološkemu programu, temveč zato, ker nam Gospodove besede in njegov zgled pravijo, da smo vsi bratje in sestre. To je načelo Božje ljubezni in vsake pravice med ljudmi.

 

Molitev za brate in sestre
Naj zdaj vsakdo pomisli na svoje brate in sestre ter v trenutku tišine zanje iz srca moli… Danes je bolj kot kdajkoli prej nujno, da bratstvo povrnemo v središče naše tehnokratske in birokratske družbe. Tako bosta tudi svoboda in enakost dobili svojo pravo intonacijo. Zato naših družin ne oropajmo, neobremenjeno, iz zadrege ali strahu, lepote prostrane bratske izkušnje sinov in hčera. In ne izgubimo zaupanja v razsežnost obzorja, ki ga je vera sposobna izpeljati iz te izkušnje, katero razsvetljuje Božji blagoslov.« (Papež Frančišek med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 18.2.2015)

 

 

 

 

Sveti oče: Med brati in sestrami se naučimo, kako živeti skupaj v družbi

 

 

 

 

Papež Frančišek v sporočilu Brazilcem: »Prišel sem, da bi stregel«