Jezusova velikoduhovniška molitev

Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal.

Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogubil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo. Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli moje veselje v sebi dopolnjeno. Izročil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici. Jn 17,11b-19

Da bodo eno

Da bodo eno, je zadnja Jezusova želja. Po velikoduhovniški molitvi je šel v trpljenje in smrt. Kaj pomeni ta želja, ta prošnja: Da bodo eno!?

Najprej Jezus pojasni, da si to enost predstavlja tako kot si predstavlja enost med njim in Očetom. Na koncu pa pove, da je ta enost mogoča le v resnici, zato prosi Očeta, da bi nas posvetil v resnici. Kako radikalno si Jezus predstavlja enost z Očetom, lahko spoznamo v uri trpljenja, ko Jezus pravi: »Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar naj se zgodi tvoja volja.« Jezus razume enost z Očetom kot popolno podreditev Očetovi volji in sicer do te mere, da jo sprejme tudi, ko je njemu podreditev nelogična in ko Oče od njega pričakuje, da sprejmem smrt na križu.

Tudi mi naj bi bili tako povezani med seboj in z Bogom, a pri tem vidim kar nekaj ovir:

1.       Ovira nas predstava, da podrediti se Bogu, pomeni izgubiti lastno identiteto, izgubiti lastno voljo in moč.

V današnji dobi individualizma in demokratičnega odločanja, pomeni podrediti si Bogu vse prej kot poskrbeti zase in sam odločati. Pa vendar, biti eno ni mogoče ne z bližnjim ne z Bogom, če se ne podredimo eni volji, ljubezni in resnici in to Božji.

2.       Ovira nas predstava, da je mogoče biti eno le z nekaterimi. Običajno rečemo, da gre nekdo skupaj z drugim, drugi pa ne. Večkrat slišimo trditev: Ta dva nista za skupaj.

To je ena od ljudskih modrosti, ki je splošno poznana, a sem prepričan, da ne drži. Biti eno, je mogoče z vsakim, le če hočemo slediti istemu Bogu, iskati isto resnico, si prizadevati za isto ljubezen. Če dva ne gresta skupaj je zato, ker eden noče ali pa oba nočeta slediti Bogu in se mu podrediti.

3.       Ovira nas predstava, da je svoboda v tem, da delamo kar nam paše.

Liberalizem, ki nas je pripeljal do tega, da je glavni zakon: Početi, kar ti paše, je glavni strup za enost. Nemogoče je biti skupaj, ustvarjati eno občestvo, če vsak dela, kar mu paše. In tudi svoboda ni v tem, ampak v tem, da se svobodno odločimo za zvestobo Bogu, eni resnici in eni ljubezni.

Toliko se govori o sodelovanju, povezovanju, sožitju itd. A dejstvo je, da ni mogoče sodelovati, če vsak počne kar mu paše, če hočemo vsi biti prvi in najpomembnejši, če ima vsak svoj prav in je resnica v rokah močnejšega.

Še enkrat, mogoče je živeti enost, če se zavedamo, da je ta le v eni resnici in eni ljubezni. Če je ustvarjalec edinosti Bog sam, če je voditelj naših načrtov on in ne mi. Če ima prvo vlogo vedno on.

Prosimo Gospoda, naj nam pošlje Svetega duha, da bomo zmogli živeti v naših skupnostih in v naših družinah tisto enost, za katero prosi Jezus tik preden gre v smrt. Da bomo eno, kakor sta eno Jezus in Njegov Oče.