Sprejeti znamenja časov, prenoviti jezik, hoditi z ljudmi
Velike spremembe našega časa lahko razumemo kot ugodno provokacijo, da bi sprejeli znamenja časov, ki jih Gospod ponuja Cerkvi, da bi ta prinašala Jezusa Kristusa ljudem našega časa. Poslanstvo je vedno isto, a jezik, s katerim se oznanja evangelij, bi bilo treba prenoviti s pastoralno modrostjo. To je bistvenega pomena, da bi nas naši sodobniki razumeli in da bi katoliško izročilo lahko nagovorilo kulture današnjega sveta ter jim pomagalo odpreti se za rodovitnost Kristusovega sporočila. Izzivi današnjega časa so veliki in Cerkev jih mora sprejeti za svoje. To je namreč tisto, kar ljudje danes pričakujejo od Cerkve: da zna hoditi z njimi in nuditi družbo pričevanja o veri, ki spodbuja solidarnost do vseh, predvsem do najbolj osamljenih in izključenih. Koliko revnih, tudi revnih v veri, čaka na evangelij, ki osvobaja! Koliko moških in žensk na bivanjskih periferijah, ki jih je povzročila potrošniška družba, čaka na našo bližino in solidarnost! Evangelij je oznanilo Božje ljubezni, ki nas po Jezusu Kristusu kliče, naj bomo soudeleženi v njegovem življenju. Nova evangelizacija je torej tole: zavedati se Očetove usmiljene ljubezni, da bi tudi mi postali orodja odrešenja za naše brate.

Kateheza, ki pomaga zoreti v usmiljenju
To zavedanje je zasajeno v srce vsakega kristjana ob krstu in zato mora rasti, da bi rodilo veliko sadov. In tu je pomembna kateheza. Kateheza kot prostor, znotraj katerega življenje kristjanov zori, da bi izkusili Božje usmiljenje. A ne neke abstraktne ideje o usmiljenju, ampak kot konkretno izkušnjo, s katero dojamemo svojo šibkost in moč, ki prihaja od zgoraj. Prošnja za pomoč je že prvi korak Božjega usmiljenja k nam. Bog nas namreč prihaja reševat našega slabotnega stanja, v katerem živimo. Njegova pomoč pa je v tem, da nam pomaga sprejeti svojo navzočnost in bližino. Dan za dnem, v stiku z njegovim sočutjem, lahko tudi mi postanemo sočutni do drugih.

Sveti Duh – odpira srce in odpira misli
Glavni protagonist evangelizacije je Sveti Duh. Ta je oblikovalec rasti Cerkve v razumevanju Kristusove resnice. On je tisti, ki odpira srca vernikov in jih spreminja, da bi prejeto odpuščanje lahko postalo izkušnja ljubezni do bratov. Sveti Duh prav tako odpira misli Kristusovim učencem, da bi še bolj temeljito razumeli potrebno zavzetost in načine, s katerimi dati težo in verodostojnost pričevanju.

Kako vzgajamo v veri?
Vprašanje, kako vzgajamo v veri, ni retorično, ampak bistveno. Odgovor zahteva pogum, ustvarjalnost in odločitev, da se podamo na poti, ki so včasih še neraziskane. Kateheza kot del procesa evangelizacije mora iti onkraj preproste šolske sfere ter vernike že kot otroke vzgajati za srečanje s Kristusom, ki je živ in dejaven v svoji Cerkvi. Srečanje z njim je namreč tisto, ki zbuja željo, da bi ga bolje poznali, mu sledili in postali njegovi učenci. Izziv nove evangelizacije in kateheze zatorej stavi ravno na to temeljno točko: Kako srečati Kristusa? Kateri kraj je najprimernejši za srečanje z njim in hojo za njim?« (Papež Frančišek članom Papeškega sveta za novo evangelizacijo; Vatikan, 29.5.2015)

Papež o evangelizaciji in katehezi: Kako vzgajamo v veri?