Vi ste bogastvo te zemlje!
»…Mladi ste eden največjih zakladov te mehiške zemlje. Ja, vi ste bogastvo te zemlje. In nisem rekel, da ste upanje te zemlje, rekel sem: bogastvo!...

Nisem izgubljen, vreden sem in vreden sem veliko
Ne morete živeti upanja in pripravljati prihodnosti, če se prej ne spoštujete, če ne čutite, da imajo lastno življenje, lastne roke, lastna zgodovina neko vrednost. Upanje se rodi, kadar izkusimo, da ni vse izgubljeno. Za to pa je treba začeti pri sebi. Ni vse izgubljeno. Nisem izgubljen, vreden sem in vreden sem veliko. Največjo grožnjo upanju predstavljajo besede, ki te razvrednotijo, zaradi katerih se počutiš drugorazreden. Glavna grožnja upanju je, kadar čutiš, da nikomur ni mar zate ali da so te pustili ob strani. Glavna grožnja upanju je, kadar čutiš, da je isto, če si ali če te ni. To ubija, to nas uniči in odpira vrata za veliko bolečino. Velika grožnja upanju je tudi, kadar začneš verjeti, da si vreden glede na to, kako se zamaskiraš z oblekami, modnimi znamkami, z zadnjim modnim krikom, ali koliko si bogat in pomemben, ker imaš denar. A v globini tvoje srce ne verjame, da si vreden naklonjenosti, vreden ljubezni. Velika nevarnost je, kadar nekdo misli, da z denarjem lahko kupi vse, vključno z naklonjenostjo drugih. Velika nevarnost je verjeti, da si srečen zato, ker imaš dober avto.

Vi ste bogastvo Mehike, vi ste bogastvo Cerkve. Razumem, da se je pogosto težko čutiti kakor bogastvo, ko pa smo stalno izpostavljeni izgubi prijateljev in družinskih članov v rokah trgovcev z drogami, kriminalnih organizacij, ki širijo grozo. Težko se je počutiti kakor bogastvo naroda, ko pa ni priložnosti za dostojno delo, možnosti za izobraževanje in usposabljanje, kadar niso priznane pravice; in vse to potiska v skrajne situacije. Težko se je počutiti kakor bogastvo nekega kraja, kadar se mlade uporablja za slabe namene, ko se jih zapeljuje z obljubami, ki na koncu to niso.

To vam pravim, ker verujem v Jezusa Kristus
In vendar, kljub vsemu temu, ne bom se utrudil ponavljati vam: vi ste bogastvo Mehike. Ne mislite, da vam to pravim zato, ker sem dober ali ker sem nek strokovnjak. To vam pravim in v to sem prepričan – veste zakaj? Ker tako kot vi verujem v Jezusa Kristusa! On je tisti, ki v meni stalno obnavlja upanje, On je tisti, ki ves čas obnavlja moj pogled. On je tisti, ki me stalno vabi k spreobrnjenju srca. Da, moji prijatelji, to vam govorim, ker sem v Jezusu srečal Njega, ki lahko prižge najboljše, kar je v meni. Zahvaljujoč Njemu lahko hodimo po poti, zahvaljujoč Njemu lahko vsak dan začnemo znova, zahvaljujoč njemu lahko imamo pogum reči: ni res, da je edini način življenja, edini način biti mlad, prepustiti življenje v roke trgovine z drogo ali v roke tistih, ki edino, kar počnejo, je to, da širijo uničenje in smrt.

Ne dovolite, da bi vas obravnavali kot trgovsko blago!
Upanje, ki vam ga imam dati, se imenuje Jezus Kristus. Kadar se vse zdi pretežko, kadar se zdi, da se ruši svet, objemite svoj križ, objemite Njega in nikoli se ne utrudite ob njegovi roki, nikoli se ne oddaljite od Njega. Skupaj z Njim je namreč mogoče živeti v polnosti, skupaj z Njim je mogoče verjeti, da je vredno dati vse od sebe, biti kvas, sol in luč med prijatelji, v soseski, v skupnosti. Zato, dragi prijatelji, z Jezusom vas prosim: ne dovolite, da bi vas izključili, ne dovolite, da bi vas prezirali, ne dovolite, da bi vas obravnavali kot trgovsko blago! Seveda, verjetno je, da ne boste imeli najnovejše znamke avtomobila, ne boste imeli denarnice polne denarja; a imeli boste nekaj, kar vam nihče ne bo mogel odvzeti: čutili se boste ljubljeni, objeti in spremljani. To je izkušnja, s katero se boste čutili kot družina, kot skupnost.

Skupnost, družina, biti učenci
Gospod mlade tudi danes kliče in sklicuje, kakor je poklical Indijanca Juana Diega. Vabi vas, da mu zgradite svetišče, ki ni nek fizičen kraj, ampak je skupnost; svetišče, ki se imenuje župnija; svetišče, ki se imenuje narod. Skupnost, družina, čutiti se državljani – to je eno od temeljnih protistrupov proti vsemu, kar nas ogroža, kajti daje nam čutiti, da smo del te velike Božje družine. Ne da bi pobegnili, ne da bi se zaprli, ampak da bi šli ven in povabili druge, da bi šli vsem oznanjat, da je biti mladi v Mehiki največje bogastvo in zatorej ne more biti žrtvovano.

Jezus nas ne bi nikoli vabil, naj postanemo morilci, ampak nas kliče, naj bomo učenci. Nikoli nas ne bi poslal umret, vse v Njem je namreč vabilo v življenje: življenje v družini, življenje v skupnosti – družina in skupnost, ki sta v prid družbi. Vi ste bogastvo te dežele in kadar boste v to dvomili, zazrite se v Jezusa Kristusa, Njega, ki postavlja na laž vse poskuse, ki vas hočejo narediti nekoristne ali zgolj najemnike ambicij drugih.« (Papež Frančišek mladim Mehičanom, 17.2.2016)

Papež mladim Mehičanom: Vi ste bogastvo Mehike!

Papež zapornikom: Ne ujetniki preteklosti. Odpreti vrata v prihodnost

Papež predstavnikom sveta dela: »Kakšen svet želimo zapustiti svojim otrokom?«