Oznanjevanje Janeza Krstnika
Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina; kakor je zapisano pri preroku Izaiju:
Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot. Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!
Tako se je pojavil Janez Krstnik v puščavi in je oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov. K njemu je prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med. Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil v vodi, on pa vas bo krstil v Svetem Duhu.« Mr 1,1-8
Čuden glasnik
Ne da mi miru pojava Janeza Krstnika. Čemu tako čuden glasnik: oblečen je v oblačilo iz kamelje dlake, je kobilice in med divjih čebel in kriči v puščavi, kjer je sicer popolna tišina. Čemu? Zakaj je tam? Kdo potrebuje takšnega glasnika, tako čudnega predhodnika? Poglejmo v današnji čas. Ko pride pomembna osebnost na obisk, se ta pripelje v lepih avtomobilih, z bleščečim spremstvom, po skrbno pripravljenem protokolu. Žametne preproge vsepovsod. Glasnik kralja vseh kralje, glasnik Boga samega, pa je čudna pojava. Čemu? Jezus sam zase pravi: »Kaj vendar ste šli gledat? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, taki, ki se sijajno oblačijo in razkošno živijo, bivajo v kraljevskih palačah. (Lk 7,25)« Bog, vladar vladarjev, kralj kraljev ne živi za kraljestvo tega sveta. Ne živi in ga ne oznanja. Sam pravi pred sodiščem: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod. (Jn 18,36)« Iz tega je logična tudi čudna pojava glasnika, ki ne ustreza niti merilom takratnega sveta niti današnjega.
Torej, Jezus prihaja, da v ta svet prinaša drugačno luč. V temo zasije luč, drugačen pogled, drugo življenje. Zato je njegov glasnik kosmato in kričeče drugačen. Zato, da bi tudi mi zaslišali, da je tu in sedaj marsikaj narobe. Da bi začutili, da ne more priti v naš svet, če česa ne spremenimo. Zato Janez kriči: Kar je hrapavo, naj bo gladko, kar je krivo naj bo ravno. Kaj je danes tako hudo narobe? Greh smo preimenovali v dobro in dobro v slabost. Potrebujemo kričečega Janeza Krstnika, da bi se zbudili iz slepila današnje logike. V tem svetu nekaj ni prav! Pa poglejmo, kaj se dogaja?
Govoril sem vam že o tem, kako smo preimenovali glavne grehe, da nas ne motijo več. Še enkrat pomislimo, kaj je resnično dobro in kaj slabo. Kaj ponuja ta svet in kaj Janez Krstnik:
| Glavne greh: | smo preimenovali v: | namesto da bi zaživeli: |
| napuh | ambicioznost | ponižnost – V njej je prostor za drugega! |
| lakomnost | podjetnost | skromnost – Skromnost je vir otroškega veselja! |
| nečistost | intimnost | darovanjska ljubezen – Ta daje pravi smisel življenju! |
| nevoščljivost | konkurenca | pozornost na stisko bližnjega – Bogat je tisti, ki daje! |
| požrešnost | apetit | zmernost – Zdrav je tisti, ki je zadovoljen z malim! |
| jeza | živčnost | krotkost – Je temelj skupnosti! |
| lenoba | utrujenost | marljivost – Marljivost je osnova vsake rasti! |
| hinavščina | diplomacija | iskrenost – Iskrenost je temelj vsakega odnosa! |
Mar ni tako kot kosmati in kričeči Janez Krstnik takrat, danes nor tisti, ki ceni ponižnost, skromnost, darovanjsko ljubezen, pozornost, zmernost, krotkost, marljivost in iskrenost. Pa vendar, nor ni Janez, nor je svet, v katerem živimo. Janez nas s svojo izredno ponižnostjo in skromnostjo le trezni. Opozarja nas, da je svet izgubil pravo smer, da je izgubil zdravo pamet. Tudi mi, dragi bratje in sestre, nismo nori, če vzamemo zares Janezov opomin. Nori smo, če vztrajamo v norosti tega sveta. Streznimo se! Pripravimo pot Gospodu! Vzemimo zares Janezov opomin!
| Naj v našem življenju zavlada: | in zamenja: |
| ponižnost | vase zagledano ambicioznost |
| skromnost | lakomno podjetnost |
| darovanjska ljubezen | nečisto intimnost |
| pozornost za stisko bližnjega | nevoščljivo konkurenco |
| zmernost | požrešni apetit |
| krotkost | živčno jezljivost |
| marljivost | neskončno lenarjenje |
| iskrenost | pokvarjeno hinavščino |
Pripravimo Gospodu pot!
Tvoje razmišljanje, Peter, se mi zdi zelo dober prikaz našega dejanskega stanja, ki se po mojem odraža tudi na rezultatu volitev. Poštenost, skromnost, marljivost, iskrenost, krotkost, zmernost, darovanje ... nihče od kandidatov se ni hotel "postavljati" s temi vrednotami. Raje so kričali: mi smo ambicijozni; podjetni; naša konkurenca je slaba;pomembna je diplomacija itd. In dejansko imajo ljudje danes raje nekoga, ki je v vseh teh pogledih "učinkovit", čeprav na račun poštenosti.
No, ampak lažje je govoriti na splošno. Kje sem pa jaz? Razumem, da je ponižnost vrednota, ki osvobaja, a v praksi mi še vedno ne diši najbolj. Kar se skromnosti tiče ... ta beseda mi koristi, kadar se mi ne ljubi angažirati za kakšne višje cilje, četudi bi bilo to prav. Darovanjsko ljubezen doživljam kot krivico, češ kdaj bom pa jaz na vrsti, da se bo drugi daroval zame. Moram vložiti napor in se ustaviti v molitvi ter pogovoru z drugimi, da lahko začutim hrepenenje in veselje nad tem, da lahko ljubim in se darujem. Nevoščljivost oz. privoščljivost mi nista nič tuji in se moram stalno boriti s predstavo, da me drugi s svojimi talenti ne ogroža. Šele napor me pripelje do pristnega veselja nad tem, da smo skupaj in lahko drug drugega bogatimo. Živčna jezljivost je pa res pravi izraz, ki me opiše, kadar ne gre vse po moje. Težko se je umiriti. Zdi se mi, da je občasna lenoba moja pravica. Sem za iskrenost, a večkrat se mi ne da poglabljati v njene globine ... če je resnica boleča, mi ne diši. Tukaj moram pa še dodati, da pa od svojih bližnjih brez komprisno pričakujem, da bo njihova drža v skladu z naštetimi vrednotami, posebno v odnosu do mene.
Skratka, zdi se mi res nujno ustavljati se ob teh temeljih naše vere in krščanske drže, ki niso prav nič samoumevni - niti za svet niti zame osebno. Bom morala tudi sama postati podobna Janezu Krstniku in sama sebi na uho kričati, kje sem v resnici in kam moram iti.