Očetov jok
»V današnjem evangeliju Jezus Heroda imenuje lisjak, potem ko so ga nekateri farizeji posvarili, da ga hoče ubiti. Napove, kaj se bo zgodilo, pripravlja se na smrt. Zatem se obrne na mesto Jeruzalem, ki ubija poslane mu preroke. Jezus nato spremeni ton in začne govoriti z nežnostjo, z nežnostjo Boga. Gleda svoje ljudstvo, gleda mesto Jeruzalem. In se tisti dan zjoče nad Jeruzalemom. 'Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke kakor koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli!' pravi Jezus. Bog je tisti, ki joče v Jezusovi osebi. Nekdo je rekel, da je Bog postal človek, da bi lahko jokal, jokal zaradi tistega, kar so storili njegovim otrokom. Jok pred Lazarjevim grobom je jok prijatelja.

Ko oče čaka vrnitev svojega sina, joče
V priliki o usmiljenem očetu in izgubljenem sinu oče joče, ko sin prosi za dediščino in odide. To je jok očeta. Ta oče ni šel k sosedom in razlagal, kaj se mu je zgodilo, se zgražal nad sinom, kaj mu je storil, ga preklel. Morda se je kvečjemu sam zjokal v svoji sobi. Zakaj govorim to? Evangelij nam tega ne pravi. Pravi pa nam, da ko se je sin vrnil domov, ga je oče videl od daleč. To pomeni, da je oče stalno prihajal na teraso in gledal na cesto, da bi videl sina, kako se vrača. Oče, ki tako dela, je oče, ki živi v joku, ko čaka, da se sin vrne. To je jok Boga Očeta. In s tem jokom Oče ponovno ustvari v svojem Sinu vse stvarstvo.

Danes Bog Oče joče nad človeštvom
V trenutku, ko Jezus nese svoj križ na Kalvarijo, pobožne žene jočejo, Jezus pa jim pravi, naj ne jočejo nad njim, ampak raje nad svojimi lastnimi otroki. Jok očeta in matere, ki še vedno traja. Tudi danes ob naravnih nesrečah, ob vojnah, ki se bojujejo zaradi češčenja boga denarja, ob mnogih nedolžnih, ubitih z bombami, ki jih na njih mečejo častilci idola denarja – tudi danes Oče joče. Tudi danes govori: 'Jeruzalem, Jeruzalem, otroci moji, kaj počnete?' In to pravi ubogim žrtvam ter tudi trgovcem z orožjem in vsem, ki prodajajo življenje ljudi.

Rrazmišljajmo o tem, kako je naš Bog Oče postal človek, da bi lahko jokal. Dobro nam bo delo, da razmislimo, kako naš Bog Oče danes joče zaradi tega človeštva, ki ne more razumeti miru, ki nam ga On daje, miru ljubezni.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 27.10.2016)

Jutranja homilija: Bog tudi danes joče

Papež: Ko med moškim in žensko gre dobro, gre dobro tudi svetu in zgodovini