Zakonski in družinski odnosi na preizkušnji
»V sedanjih okoliščinah so zakonske in družinske vezi na različne načine na preizkušnji. Uveljavljanje kulture, ki poveličuje narcistični individualizem, pojmovanje svobode, ki je ločena od odgovornosti do drugega, naraščanje brezbrižnosti do skupnega dobrega, uveljavljanje ideologij, ki neposredno napadajo družinski načrt, kakor tudi naraščanje revščine, ki ogroža prihodnost mnogih družin – vse to so razlogi za krizo sodobne družine. Obstajajo tudi odprta vprašanja razvoja novih tehnologij, ki omogočajo prakse, ki so včasih v konfliktu z resničnim dostojanstvom človeškega življenja. Spodbujam vas, da k tem novim in delikatnim področjem pristopate z vso potrebno ostrino, ne da bi pri tem podlegli skušnjavi in jih hoteli olepšati.

Zaveza med moškim in žensko
Negotovost in neorientiranost, ki se dotikata temeljnih čustvenih drž osebe in življenja, destabilizirata vse vezi, tako družinske kot družbene, s tem ko povzročata vedno večjo prevlado 'jaz-a' nad 'mi-jem', posameznika nad družbo. Takšno stanje oporeka načrtu Boga, ki je svet in zgodovino zaupal zavezi med moškim in žensko. Ta zaveza po svoji lastni naravi vključuje sodelovanje in spoštovanje, velikodušno predanost in deljeno odgovornost, zmožnost priznati razliko kot bogastvo in obljubo in ne kot motiv za podložnost in zanemarjanje dolžnosti.

Brisanje spolne razlike namesto reševanja problemov
Priznanje dostojanstva moškega in ženske vodi v pravilno ovrednotenje njunega vzajemnega odnosa. Kako lahko sicer temeljito spoznamo konkretno človeškost, iz katere smo oblikovani, če ne preko te razlike? Do tega pa pride, ko se moški in ženska pogovarjata in se sprašujeta, se imata rada in skupaj delujeta, z vzajemnim spoštovanjem in naklonjenostjo. Nemogoče je zanikati prispevek moderne kulture k odkritju dostojanstva spolne razlike. Zato je tudi zelo nenavadno ugotoviti, da se sedaj ta kultura kaže kot blokirana z držo, ki razliko zabrisuje, namesto da bi reševala probleme, ki jo mrtvičijo.

Odnos med moškim in žensko se odraža v družbi
Družina je nenadomestljivo naročje za uvajanje v stvariteljsko zavezo moškega in ženske. Cilj te vezi, ki jo podpira milost Boga Stvarnika in Odrešenika, je, da se na različne načine uresniči v njunem odnosu, kar se odraža v različnih skupnostnih in družbenih vezeh. Globoka soodnosnost med družinskimi liki in družbenimi oblikami te zaveze – na področju verstva, etike, dela, ekonomije, politike, skrbi za življenje in odnosa med generacijami – je že splošno očitna. V resnici, kadar stvari med moškim in žensko gredo dobro, gresta dobro tudi svet in zgodovina. V nasprotnem primeru pa svet postane negostoljuben in zgodovina se ustavi.

Zlati ključ za razumevanje sveta in zgodovine
Pričevanje o človečnosti in lepoti krščanske izkušnje družine nas bo morala še temeljiteje navdihovati. Cerkev v družini vidi podobo zaveze Boga s celotno človeško družino. Sveti Pavel pa zapiše, da je to velika skrivnost. Dejavna ljubezen Cerkve nas zato obvezuje, da na doktrinalni in pastoralni ravni beremo in za naš čas interpretiramo resnico in lepoto Božjega stvariteljskega načrta. Izžarevanje tega božanskega načrta v kompleksnosti današnjega stanja zahteva posebno razumnost ljubezni. In prav tako veliko evangeljsko predanost, ki jo vodita veliko sočutje in usmiljenje do ranljivosti in zmotljivosti ljubezni med človeškimi bitji. Dinamike odnosa med Bogom, moškim in žensko in njunimi otroki so zlati ključ za razumevanje sveta in zgodovine ter tudi za razumevanje globine ljubezni samega Boga.

Pastorala: ne samo 'oddaljenost', ampak predvsem 'bližina'
Družine, ki sestavljajo Božje ljudstvo in s svojo ljubeznijo gradijo Gospodovo Telo, so poklicane, da se bolj zavedajo daru milosti, ki ga prinašajo one same, in postanejo ponosne, da ga lahko dajo na razpolago vsem ubogim in zavrženim, ki so obupali nad tem, da bi ga lahko našli ali ponovno našli. Današnja pastoralna tema ni samo oddaljenost od mnogih idealov in praks krščanske resnice o zakonu in družini. Bolj pomembna postaja tema bližine Cerkve: bližina novim generacijam mladoporočencev in bližina v situacijah človeške slabotnosti. Neločljiva vez Cerkve z njenimi otroki je najočitnejše znamenje zveste in usmiljene Božje ljubezni.« (Papež Frančišek v nagovoru članom Papeškega inštituta Janez Pavel II., ki letos praznuje 35 let svojega delovanja; Vatikan,  27.10.2016)

Papež: Ko med moškim in žensko gre dobro, gre dobro tudi svetu in zgodovini

Papež o posvečenem življenju: Pomembni vzajemni odnosi med pastirji in posvečenimi