10. 1. Varuj se, kar moreš, šuma ljudi; v škodo ti bo, ako se mešaš v posvetne posle, četudi brez slabega namena. Hitro nas omadežuje in prevzame ničemurnost. Oj da bi bil večkrat molčal in da bi ne bil hodil med ljudi! Zakaj pač tako radi govorimo in kramljamo, ko vendar malokdaj nehamo, ne da bi bili ranili svojo vest? Zato tako radi govorimo, ker iščemo v pogovorih drug pri drugem tolažbe in bi si radi olajšali srce, ki ga teže razne misli. In najrajši govorimo in razmišljamo o rečeh, ki jih najbolj ljubimo ali si jih želimo, ali pa o takih, ki nam delajo težave. Žal, le prepogosto prazno in zastonj!