Jezus začne delovati v Galileji
Ko je slišal, da je bil Janez izročen, se je umaknil v Galilejo. Zapustil je Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, v Zábulonovi in Neftálijevi pokrajini, da se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju:
Dežela Zábulonova in dežela Neftálijeva,
ob poti k morju, onkraj Jordana,
poganska Galileja!
Ljudstvo, ki je sedelo v temi,
je zagledalo veliko luč;
in njim, ki so prebivali
v deželi smrtne sence,
je zasvetila luč.
Od tedaj je Jezus začel oznanjati in govoriti: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«
Jezus pokliče štiri ribiče
Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedejem v čolnu popravljala mreže. Poklical ju je in ona dva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim.
Jezus uči in ozdravlja
Jezus je hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom. Mt 4,12-23
Kako preprosto povabilo!
Jezus začne svoje javno delovanje v poganski Galileji. Njegovo prvo oznanilo je zelo preprosto: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« S tem nadaljuje poziv, ki ga je ljudstvu pred tem prinesel njegov predhodnik Janez Krstnik. Kako razume svoje povabilo k spreobrnjenju nam brez razlage pojasni že z naslednjimi besedami, ki jih nameni prvima učencema, ko pravi: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.«
V odlomku me posebej nagovarja dvoje:
- Da v poganski Galileji povabilo k spreobrnjenju najbolj zares vzamejo tisti, ki so že zavzeti verniki – najbrž učenci Janeza Krstnika in ne pogani, tujci, javni grešniki.
- Da spreobrnjenje razume tako Jezus kot povabljeni pravzaprav kot hojo za njim.
Prav to dvoje pa dela današnjemu povprečnemu ali pa celo 'bolj zavzetemu' kristjanu, kaj šele duhovščini precejšnje težave. Vsi bi radi spreobračali tiste z one strani političnega bloka, zgražamo se nad drugimi in ne čutimo posebne potrebe po spreobrnjenju. Vsekakor pa vidimo veliko razlogov za spreobrnjenje drugih.
No in tu je verjetno vprašanje razumevanja spreobrnjenja. Pa smo spet pri pojmu Božjega Jagnjeta, ki je enkrat za vselej rešilo svoje ljudstvo vseh grehov in tegob. Za Jezusa pa je spreobrnjenje preprosta, vsakodnevna hoja za njim, v poslušanju njegovega glasu in pozornemu sledenju njegovim namigom. Želimo si velikih stvari in korakov, a spreobrnjenje je pogosto prav v čisto vsakdanjem, prav nič božanskem vztrajanju v preprostih dnevnih opravilih, srečevanjih z najbližjimi in s seboj.
Naporno a odrešujoče ob enem. Bog hodi z nami in želi, da hodimo z njim. Poklicani smo k spreobrnjenju, pa naj se imamo za najboljše ali najslabše. To pa se vrši v tihem prisluškovanju božjemu glasu. Če bomo vztrajni, bo tako kot vsako pomlad, tudi to, ki se bliža, počasi, počasi, nekaj vendarle zraslo.
Spreobrnjenje razumem lahko na več različnih načinov, ali spremembe določenih navad, ki bi jih radi izboljšali ali pa celo vztrajnost v posameznih nalogah, ki bi jih radi izpeljali pa včasih nimam dovolj moči v naši notranjosti, da bi vztrajali. Spreobrnjenje je korak močne volje in odločitve po nečem več ali drugem, ki nam pomeni v življenju. Prav danes sem prebral v knjižici Beseda med nami, ki govori bolj o propadu zastavljenih ciljev, pa lahko povežem tudi s spreobrnjenjem. Večkrat si zadamo določene cilje, ki bi jih radi izpeljali pa nimamo dovolj vztrajnosti in potem že čez en mesec ali prej pozabimo na njih, ker to niso cilji, ki bi bili globoko zapisani v naši notranjosti. Moj del spreobrnjenja je trenutno vztrajanje in objavljanje svojega razmišljanja na forumu, ker čutim, da lahko delim svoje ideje tudi z drugimi. Sem pa tudi sam tisti, ki včasih rabim veliko spodbude in opozoril, da mi stvari ne zastarajo in, da ne pozabim na njih. Za stvari in ideje, ki so globoko zakoreninjeni v nas in imamo po njih močno željo, so lažje izvedljive, kot stvari, ki si jih domislimo pa jih ne vzamemo ravno za svoje pa so lahko pomembne za naše življenje.
Gorazd Lapanja