16. 1. Česar človek na sebi ali na drugih ne more zboljšati, mora voljno prenašati, dokler Bog drugače ne uredi. Misli si, da je tako morda bolje zate, ker se preskušaš in vadiš v potrpežljivosti, ki brez nje naše zasluženje ni veliko vredno. Vendar pa moraš zavoljo takih ovir prositi Boga, da ti pomaga in jih moreš voljno nositi. Če si koga enkrat ali dvakrat opomnil, pa te ne posluša, se nikar več z njim ne pregovarjaj, marveč vse izroči Bogu; zgodi naj se njegova volja in bodi njemu čast v vseh njegovih služabnikih, saj zna tudi hudo v dobro spremeniti.