22. 7. Kaj bo šele na koncu z nami, ki smo tako zgodaj že mlačni? Gorje nam, če hočemo že počivati, kakor da bi bili že brez skrbi in varni, ko vendar ni še niti sledi prave svetosti v našem življenju. Pač bi bilo treba, da bi se zopet znova poučevali, kakor dobri novinci, za lepo življenje; morda bi bilo vendar upanje, da bi se kdaj poboljšali in bolj posvetili.