Pozdravljeni

Papež Frančišek nas v letošnjem postnem času vabi k spreobrnenju, ki pa ga bomo dosegli le preko iskrenega odnosa z drugim. Greh je tisti, ki nas stalno oddaljuje od drugega. Zato se bomo v tem postnem času ustavljali ob Božji besedi, s katero nam Jezus pokaže pot do drugega.
V naslednjih dneh vam bomo posredovali papeževo postno poslanico, danes pa razmišljajmo ob evangeliju pepelnične srede in Petrovi pridigi.
Vabimo vas, da svoja razmišljanja delite na forumu.

O miloščini

»Glejte, da svoje pravičnosti ne boste izkazovali pred ljudmi, da bi vas videli, sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih.

Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. Tako bo tvoja miloščina na skrivnem, in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.«

»In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

»Kadar se postite, se ne držite čemerno kakor hinavci; kazijo namreč svoje obraze, da pokažejo ljudem, kako se postijo. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skritem. In tvoj Oče, ki vidi na skritem, ti bo povrnil.« (Mt 6,1-6,16-18)

Miloščina, molitev in post

Jezus se spet spotika nad hinavci po shodnicah, torej nad najbolj zavzetimi verniki – pismouki in farizeji. Tudi miloščino, molitev in post je mogoče prav razumeti samo v luči kritike farizejske drže. Pa smo spet pri klicu k večji pravičnosti kot je pravičnost farizejev in pismoukov. Naj torej povzamem, kaj je s farizeji in pismouki po Jezusovem mnenju narobe. Povzetek se nam ponuja v Janezovem evangeliju, kjer pravi: »Ko pride on (Sveti Duh), bo ovrgel svet glede greha, pravičnosti in sodbe: glede greha, ker vame ne verujejo, glede pravičnosti, ker odhajam k Očetu in me ne boste več videli, glede sodbe pa, ker je vladar tega sveta obsojen (Jn 16,8-11).«

V luči dosedanjih evangelijev in razlag razumem Jezusovo oznanilo takole:

• greh je bil za farizeje nekaj, kar bodo z zvestobo postavi premagali. Jezus pa jim skuša povedati, da se je potrebno proti grehu boriti, a premagali ga bomo le z božjo pomočjo in sicer ob koncu življenja, ko se nas bo on usmilil.
• pravičnost je bila za farizeje v izpolnjevanju postave. Jezus pa je govoril o pravičnosti, ki je v izpolnjevanju Očetove volje, o poti, ki ni nikoli končana.
• sodba je bila za farizeje stvar kazuistike – vzrok/posledica, greh/kazen. Jezus pa govori o neskončnem božjem usmiljenju.

Samo znotraj tega pogleda, je mogoče prav razumeti tudi današnji evangelij o miloščini, molitvi in postu. Z nobeno od teh drž ne bomo dosegli popolnosti. Če so farizeji videli v njih priložnost, da se dokažejo pred seboj, bližnjim in Bogom ter se postavijo nad druge, Jezus vidi stvari popolnoma v drugačni luči.

V tej luči in z mislijo na papeževo poslanico za postni čas lahko razumemo:

• miloščino (dobra dela) kot priložnost, da se globlje zavemo, da je drugi vedno dar. Po Božji ljubezni smo med seboj bratje in sestre. Ljubezen do bližnjega ni izbira, ampak moja prvotna dolžnost, temeljno božje povabilo kristjanu.
• molitev kot priložnost, da se bolj zavemo lepote odnosa z Bogom, veselja, da smo povabljeni v odnos z njim in kot pravi papež Frančišek: Naj nas Sveti Duh vodi na resnično pot spreobrnjenja, da bomo znova odkrili dar Božje Besede.
• post kot priložnost, da se zavemo, kje vse nas greh zaslepi, kako pogosto je naše življenje ujetnik zunanjega videza, najbolj plehkih in bežnih vidikov bivanja, kakor življenje bogataša, ob katerem nas nagovarja papeževa poslanica.

Če so torej v Jezusovem času mnogi razumeli miloščino, molitev in post kot priložnost, da se dokazujejo pred seboj in svetom, naj bi kot Jezusovi učenci razumeli to troje veliko globlje. 

Postni čas nas vabi, da globlje dojamemo težo greha, znova odkrijemo dar Božje Besede in drugega prepoznamo kot dar, ne kot tekmeca ali breme. K temu na bo vabila tudi naša letošnja postna akcija.