Jezus obljubi Svetega Duha
»Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel.« Jn 14,15-21
Duh resnice!
Evangeljski odlomek, ki smo ga slišali, je precej zapleten. Prepletajo se besede zapovedi, ljubezen, Duh resnice in Tolažnik. Jezusova želja ob slovesu je, da živimo po njegovem nauku, ker ve, da je to za nas dobro. Ker pa se zaveda, da je to težko, obljublja pomoč: Duha Tolažnika. Ta duh je tudi Duh resnice, ki ga svet ne more sprejeti. Tu se misel zaplete, kot da bi se Jezus ustrašil posledic, ki jih bo prinesla zvestoba resnici. Ko bodo apostoli govorili resnico, bodo doživljali preganjanje. Zato jim zagotavlja bližino: Ne bom vas zapustil sirot. Ostal bom z vami in v vas, kakor sem jaz v Očetu, boste tudi vi v meni itd.
Ali je resnica res tako težka, da je svet ne more sprejeti? Včeraj sem kot po navadi bežno pogledal naslovno stran Dela in vzel časopis k sebi, da nekatere članke preberem, ker si na hitro nisem mogel ustvariti vtisa o zadnjih dogodkih. Mogoče so nam lahko prav ti članki na naslovnici pojasnilo, kako težko je sprejeti resnico. O čem pišejo članki v sobotnem Delu? Na sliki je velika fotografija pogorišča KEMISA, zgoraj je napoved članka o Julianu Assangeu, spodaj pa o rekordni utaji davka 4,5 mil EUR ter o referendumu o drugem tiru. Gremo po vrsti o resnici v teh člankih:
- KEMIS – še vedno ni čisto jasno, kaj je gorelo v predelovalnici nevarnih odpadkov. Ljudje se sprašujejo, kaj se dogaja in zakaj niso bolje obveščeni. Dvomijo o poštenosti v tovarni kot o poštenosti občine, ki je izdala dovoljenje za njeno obratovanje.
- Julian Assange – je na Ekvadorskem veleposlaništvu svobodni ujetnik že 5 let, ker je izdal dokumente, ki bremenijo ZDA.
- Bivši direktor TEŠA je utajil 4,5 mil EUR – zakaj ni težko razumeti.
- O drugem tiru iz Kopra čez Slovenijo pa se govori že trideset let. Da je potreben, je ves čas jasno, sedaj pa najbrž nihče točno ne ve, zakaj bi potrebovali o tem referendum.
Kje je tu resnica? Skušajmo ostati nevtralni in se v iskanju odgovora ne vpletimo čustveno ali politično. Resnica je povsod pod pritiskom nekih interesov, zato najbrž težko sploh še komu verjamemo in tudi sami ne vemo več, kaj je res in kaj ne. Kakor iz naključnih člankov lahko razberemo na hitro je pritisk interesov jasen:
- KEMIS – lahko je vse pošteno, lahko pa so tu interesi denarja, ki se požvižgajo ljudi in okolje.
- Julian Assange – je kriv, ker je izdal resnice o ZDA, ki niso lepe.
- Resnica o davku je jasna – utajiti ga je potrebno, če hočeš ohraniti več denarja v žepu.
- Drugi tir je politična igra že toliko let, ker bi vsi imeli vse, pa nihče ne bi nič plačal. Ker se to grdo sliši, se gremo politične igre.
Lahko se zgražamo ob dnevnih dogodkih, bolj pošteno pa je, da se vsak izmed nas vsak dan vpraša: Ali je resnično zvest resnici? Že otrok se lahko vpraša ali pove mami, kar se dogaja v šoli. Starša se lahko vprašata ali otroku odkrito govorita, kar bi mu rada povedala. Še prej pa ali sta kot zakonca drug do drugega resnično iskrena. Vsem nam bo hitro jasno, da se v naših družinah učimo bolj skrivanja kot odkritega pogovora. Ko pa se tej razsežnosti doda še soseska in prijatelji, pa služba, je jasno, da je klopčič laži in prekrivanja le še večji in večji. Kdo ga bo presekal je vprašanje?
Jezusu je popolnoma jasno, da je resnica težka. Takšna je bila, je in bo. Celo tako težka je, da je brez Duha resnice ne zmoremo živeti. Ob tem dejstvu postane logična tudi zapletenost evangeljskega odlomka. Resnice ne bomo zmogli živeti brez zaupanja, da nas Bog ljubi in poskrbi za nas, tudi ko je težko. Resnice ne bomo iskali na pravem koncu, če ne bomo izpolnjevali njegovih zapovedi, ter se oklepali Duha Tolažnika. Oklenimo se torej Duha, ki nam ga pošilja.
Ob branju zgornjega razmišljanja predvsem zgornjih alinej sem se veliko spraševal med kakšnimi ljudmi preživim večinoma dneva. Ker sem večji del dneva v službi je to s sodelavci seveda. Moram priznati, da mi je eden izmed sodelavcev lep zgled kako se da pričevati in živeti resnico verskega življenja tudi med drugimi nevernimi ljudmi. Sam se moram pri tem dosti bolj truditi.
Imam pa veliko opravka z ljudmi, okrog katerih je obdana laž in strmijo k krivici. To sem odkrival mnoga leta, šele tedaj se zavedam, da ne morem z vsakomur deliti vse. V tem tednu se mi je pripetil en primer, kako je nekdo hotel krivdo navaliti name z lažjo, da bi se sam izmuznil nevšečnostim. Hvala Bogu mu nisem nasedel, ker mi je v notranjosti veš čas tega pogovora narekovalo, da se ne smem preveč zapletati v pogovoru in moram odgovarjati in govoriti kratko in jedrnato in čimmanj filozofirati.
Kako funkcioniramo v družini? Zadnje čase se z ženo trudiva, da sva tudi z otroki korektna in, da ustrajava, kar se dogovorimo. Včasih je bilo to bolj naporno, ker je zmanjkalo energije, sedaj pa mislim, da gremo v pravo smer. Ne ovinkarimo preveč v nekih dogovorih in poskušamo biti čimbolj direktni in usklajeni.
Gorazd Lapanja