Marjana, super, da si izpostavila ta vpašanja. Mene začne kar vse bolet, ker tudi sama nimam pojma, kaj bi rekla in se sprašujem, do kod?

Ob razpravi, ki jo je odprla Eva o matičnih celicah, smo se že pogovarjali o tem, da medicina drvi z astronomsko hitrostjo naprej, in da dosežkom v bistvu sploh nismo kos. Na trenutke se mi zdi, da se gremo bogove in da Bogu ne zaupamo več, nanj ne računamo več.

Mi je pa noro to, kam z znanjem? Namreč ko nekaj vem, ne morem reči, da ne vem. Ko nekaj spoznam in vem, da je možno (npr. ohraniti zelo deformiran zarodek) kako naj ravnam? V bistvu se mi zdi, da nas vse skupaj prehiteva, preden uspemo do vsakeka novega spoznanja, znanja ... možnosti, vzpostaviti nek odnos. Pri sebi opažam, da kar blokiram. Se mi kar stemni pred očmi, ker preprosto ne vem več, kaj naj si sloph mislim.

Glede zadnjega vprašanja in razstave na Gospodarskem razstavišču - plakati, ki sem jih videla po Ljubljani, so mi bili kar malo strašljivi. Spet ... biologija me je od nekdaj zanimala in se mi zdela super stvar, res nekaj, ob čemer se lahko samo čudiš - kako čudovito smo ustvarjeni, kako čudovita je narava ....!!!

Plakati, ki pa vabijo na to razstavo, me bolj spominjajo na neko grozno temačno zadevo - ne vem zakaj.

No, mal sem gledala na you tube posnetke v povezavi s to razstavo - ne vem od kod so ti posnetki ... skratka ... tribuna, na mizi mrtev človek, odprt, okoli sedijo ljudje in gledajo, kako se ga secira ...

Iskreno - meni je zmešano, vzbuja mi gnus - v bistvu je nek šow. Na misel mi prihaja samo eno - gore denarja! Vse to zaradi goznih vsot denarja - in ne za to, da bi slavili Boga in se čudili, kako čudovito smo ustvarjeni.

In drugo ... kam daš ta občutja ... da so tam trupla ljudi? Kdo so ti ljudje? Kje so njihovi sorodniki? Kako jih lahko kar eni tam režejo in govorijo zraven in razlagajo, kot da je to nek primerek, nek objekt ... Ne vem ...

Ravnokar sem pregledal nekaj filmov o razstavi, zato bom začel z mislijo o tvojem tretjem vprašanju, Marjana. Razstava je grozljiva in zame nima nobene prave povezave z medicino. Medicina naj bi služila človeku. Človek pa ni le telo, ni stroj, ampak je celota telesne, duševne in duhovne ravni. Razstava do konca razvrednoti telo, ko razgalja človekovo enkratnost (to je eden od razlogov, če sem prav razumel med vrsticami, da zato ne prikazuje modelov, ampak telesa) in hkrati njegovo identiteto skriva oz. se nanjo niti ne ozira. Ob tem mi prihaja na misel izkušnja s satanizmom, v katerem sem odkrival noro poveličevanje telesa, ki se nazadnje izrodi v grozljiv prezir in izničenje. Nič ni več svetega, če je sveto tisto, kar sveto ne more biti. Telo je enkratno zato, ker je ustvarjeno po božji podobi in ker je poklicano k Bogu. Brez pravega izvora in cilja je prej ali slej do konca razvrednoteno in se pogrezne v nič.

V nekaj filmih mi je hitro padel v oči gospod s črnim klobukom. Klobuk pa res ni ravno najbolj primerno pokrivalo za neko resno delo. No, mene ne spominja samo na pogrebce, ampak na čarovnika in tako se zdi, da se tudi obnaša. Gre preprosto za postavljanje ne mesto Boga, na mesto, ki je v vsem vedno neoporečno in nad svetom (na ta način mi deluje tudi odgovor avtorja razstave, glede pridobivanja trupel - vse je zakonito, pravi (ali je človeško ali ne, pa ni vprašanje, ker o tem govori ON, KI JE NAD VSEMI).

Ne verjamem, da se lahko ob tem človek kaj nauči, mene zasuje gora občutkov, tako da razum pri tem nima prave koristi. Senzacionalnost in učenje - je to že kdo kdaj povezoval? Meni se ta dva pojma kvečjemu izključujeta.

Skratka, vse skupaj še ena grozna laž. Namen ni poučevanje, to si upam trditi. Kar lahko razberem iz prvih vtisov, si mislim, da gre za denar in to za denar bogatih. Tisti, ki že ima preveč, je vložil, da bo mastno zaslužil.

Cilj tistega, ki je plačal ali pa tistega, ki to izvaja, verjetno pa kar obeh, pa je skoraj gotovo povezan tudi z okultnizmom, po mojem kar s satanizmom. Kot sem omenil na začetku, tako visoko postaviti človeka, da bo sam sebi Bog, kar v človeku nazadnje zbudi gnus in propad.

Prvi dve vprašanji sta zame tako kot to tretje, nujno povezani s človekovim bistvom. Če izgubimo tega izpred oči, je vse narobe. Mislim, da za to, da izgubimo smisel izpred oči, ni potrebno veliko. Dejstvo pa je, da nam nove možnosti le še dajejo nove priložnosti, kako početi še več stvari brez pravega smisla. Če človek, pa naj bo star ali mlad, ni poklican v življenje od Boga in k Bogu, potem bo ves pogled le naš, poponoma omejen. Stiska matere je velika, prav tako stiska umirajočega. Člevek se lahko umiri le v Bogu in v njem najde pravi odgovor. Verjetno ni drugega splošnega odgovora, kot je ta: živeti povezano z Bogom, da bi mogli prav sprejemati rojevanje, življenje in umiranje. Brez Boga bomo le blodili, pa naj bo to v eno ali drugo smer. Za vsako ceno bomo iskali tisto, kar je po NAŠE najboljše, ne pa kar je RESNIČNO BOŽJE.

Vem da to slednje ni za nikogar preprosto, vendar zame, je edini odgovor.

Edina informacija o razstavi "Razkrita telesa" je doslej prišla do mene preko tega foruma. Hvala tebi, Marijana in vama Andreja in Peter za komentar. Še posebej sem hvaležna za tvojo jasno besedo, Peter! Me niti najmanj ne mika, da bi si šla ogledat kak film. Kakršno koli preobleko si nadene, je zame vsaka zloraba človeškega telesa satansko delo...

Glede prvega in drugega vprašanja pa: če bi sama bila na mestu te mame, si želim, da bi ravnala enako, zaradi vere, da je vsako človeško življenje od njegovega spočetja naprej Božji dar, ki ga je posebej mama poklicana varovati in ohranjati tudi za ceno lastnega življenja. Mi nismo samo ena izmed ostalih živalskih vrst, da bi lahko preprosto prepuščali naravni selekciji, da opravi svoje in pusti pri življenju samo najbolj močne, najbolj zdrave, najbolj lepe... Ko začnemo tako razmišljati, potem nam verjetno tudi takšna razstava, kot smo ji lahko priče na Gospodarskem razstavišču, ne bo več sporna. Tudi povsod drugod, kamor pogledaš, bije v oči kult telesa – mladega, vitkega, zdravega, razgaljenega, privlačnega... Počasi se zapirajo zavodi za otroke in mladino z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, ker nam napredek znanosti omogoča odkriti večino teh motenj že v prenatalnem obdobju in je materam ponujen splav, kot edina modra rešitev. Uzakonjenje splava in evtanazije je posledica takšnega odnosa do življenja in do človeškega telesa... Jezus pa nas uči, da zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni in kot znamenje, da je nastopilo Božje kraljestvo, sporoča Janezu Krstniku: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj« (Mt 11, 4-6).

Čeprav mi je včasih težko, se pa ob takšnih vprašanjih iz dna srca zahvaljujem Bogu, da sem lahko 24 ur na dan v službi ljudi, ki niso ne mladi ne zdravi ne močni ne privlačni ne uspešni...; ki se počutijo izrinjene iz družbe, zavržene od ljudi in nemalokrat pozabljene tudi od Boga. V svojem telesu ne najdejo ničesar več, na kar bi se lahko opirali, s čimer bi se lahko ponašali... Nemalokrat me do solz gane, ko slišim vzdihovanje: »O Bog, vsaj ti se me usmili! Ne zapusti me! Ne skrivaj se! Strah me je! Ne zmorem več!...« Človek, ki v polni moči poveličuje svoje telo, pa žal mnogokrat pozablja, da ga oživlja Duh.

O moj Bog! Ti filmčki, ki jih dobiš na youtubu so grozni! Lahko sploh še bolj ponižaš človeka?! Ostudno!

To nikakor ne more biti nič dobrega. Kljub vsemu pa je človeku kar težko tako javno reči, da je vse skupaj hudič. Peklensko!