Bog je poslal svojega Sina, da bi svet odrešil

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 3,14-21)

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: »Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor veruje, imel v njem večno življenje. Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temò kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi razkrila njegova dela. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.«

MED SAMOZADOSTNOSTJO IN ZAUPANJEM BOGU

Pri svojem delu pogosto stavimo nase in le redko delo in skrbi nosimo v zaupanju Bogu. Za vse hočemo poskrbeti sami, za drugega in za Boga ni prostora.

Jezus nas vabi, da v Bogu odkrijemo ljubečega Očeta in poderemo zidove svojih strahov. Poudarja, da bo Bog vedno poskrbel za nas, če se bomo trudili za dobro in mu zaupali. Zaupanje Bogu nam prinaša življenje.