Bog se vedno spominja

»Gospod se vedno spominja svoje zaveze, pravi odpev današnjega Psalma (glej Ps 105,4-5.6-7.8-9). O tem govori tudi današnje berilo iz 1. Mojzesove knjige (glej 1 Mz 17,3-9), kjer beremo o zavezi, ki jo je Bog sklenil z Abramom. Ta zaveza bo ostala skozi zgodovino ljudstva, kljub njegovim grehom in idolatriji.

Je oče in je mati

Gospod ima namreč globoko ljubezen, ki ne pozablja. V Argentini za materinski dan mamam poklanjajo spominčice – svetlo modre so za mame, ki so še žive, in vijolične za pokojne mame. Ljubezen Boga je kakor ljubezen mame. Bog nas ne pozabi. Nikoli. Ne more. Zvest je svoji zavezi. To nam daje gotovost. Lahko rečemo: 'Ampak moje življenje je zelo hudo … Imam to težavo, sem grešnik, sem grešnica …' A on nate ne pozabi, ker ima to globoko ljubezen, je oče in je mati.

Božja zvestoba

Gre torej za zvestobo, ki vodi k veselju. Kakor pri Abramu, je tudi naša radost veseliti se v upanju, kajti vsak med nami zase ve, da ni zvest, Bog pa to je. Spomnimo se na desnega razbojnika. Zvesti Bog ne more zanikati samega sebe, ne more zanikani nas, ne more zanikati svoje ljubezni, ne more zanikati svojega ljudstva, ne more zanikati, ker nas ljubi. To je Božja zvestoba. Ko pristopimo k zakramentu sprave, lepo prosim, ne mislimo, da gremo v čistilnici, da bi si odstranili umazanijo. Ne. Gremo, da bi prejeli objem ljubezni tega zvestega Boga, ki nas vedno čaka. Vedno.

Veseliti se v upanju

Današnji odlomek iz Janezovega evangelija (glej Jn 8,51-59) pravi, da so učitelji postave pograbili kamne, da bi jih vrgli v Jezusa, da bi ubili, da bi prikrili resnico vstajenja.

On je zvest, on me pozna, on me ljubi. Nikoli me ne pusti samega. Vodi me za roko. Kaj si lahko želim še več? Kaj moram storiti? Veseli se v upanju! Veseli se v upanju, kajti Gospod te ljubi kakor oče in kakor mati.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 22.3.2018)

Papež: Veseli se v upanju, kajti Gospod te ljubi kakor oče in kakor mati