Cerkev bo vedno doživljala skušnjave
»V svetopisemskem odlomku iz 1. knjige Makabejcev (1 Mak 4, 36-37.52-59) beremo o veselju izraelskega ljudstva, da so lahko očistili svetišče in ga ponovno posvetili, potem ko so ga oskrunili pogani in posvetni duh. Božje ljudstvo praznuje in se veseli, kajti ponovno je našlo svojo identiteto. Praznovanje je nekaj, kar posvetnost ne zna početi, ne more početi. Največ, kar nam lahko dá posvetni duh je malo zabave, malo hrušča. A veselje prihaja samo iz zvestobe zavezi. Današnji evangelijski odlomek (Lk 19,45-48) nam približa prizor, ko Jezus iz templja prežene trgovce in pravi: 'Pisano je: Moja hiša je hiša molitve, vi ste pa iz nje napravili razbojniško jamo.' Kakor v dobi Makabejcev, ko je posvetni duh zasedel mesto čaščenja živega Boga. Sedaj se to zgodi na drugačen način.
Nevarnost navezanosti na denar in moč
Veliki duhovniki in pismouki, pravi evangelij, so nekoliko spremenili stvari. Vstopili so v proces propadanja in so umazali tempelj. Umazali so tempelj. Tempelj je podoba Cerkve. Cerkev bo vedno – vedno – doživljala skušnjavo posvetnosti in skušnjavo po moči. To pa ni moč, ki jo zanjo želi Jezus Kristus! Jezus ne pravi: 'Tega se ne počne, počnite to zunaj.' Pravi: 'Tu ste naredili razbojniško jamo.' Ko Cerkev vstopi v ta tok propadanja, je na koncu zelo grda.
Tukaj gre za nevarnost pokvarjenosti. V Cerkvi je vedno skušnjava pokvarjenosti. In to je takrat, ko je navezana na denar in moč, namesto da bi bila navezana na zvestobo Gospodu Jezusu, Gospodu miru, veselja, rešitve. O tem govori tudi današnji evangeljski odlomek. Veliki duhovniki in pismouki so bili navezani na denar, na moč in so pozabili duha. Da bi se upravičili in bi lahko rekli, da so pravični in dobri, so duha Gospodove svobode zamenjali s togostjo. Jezus govori o njihovi togosti v 23. poglavju Matejevega evangelija. Bili so to ljudje, ki so izgubili čut za Boga, kajti navezali so se na denar in moč, na posvetnost.
Moliti za Cerkev
Pismouki in veliki duhovniki so se na Jezusa razjezili. Jezus iz templja ni nagnal duhovnikov in pismoukov, ampak tiste, ki so tam kupovali in prodajali, tempeljske poslovneže. Duhovniki in pismouki so bili z njimi povezani, med njimi je bila 'sveta tangenta'. Od njih so dobivali denar, na katerega so bili navezani in so častili to svetinjo. Evangelij je tukaj zelo oster. Pravi, da so veliki duhovniki, pismouki in tudi ljudski prvaki Jezusa skušali umoriti. Enako se je zgodilo s templjem Juda Makabejca. In zakaj so ga hoteli umoriti? Niso vedeli, kaj storiti, kajti vse ljudstvo je poslušalo Jezusa. Jezusova moč je bila njegova beseda, njegovo pričevanje, njegova ljubezen. Kjer je Jezus, tam ni prostora za posvetnost, ni prostora za pokvarjenost! To je boj vseh nas. To je vsakodnevni boj Cerkve: vedno Jezus, vedno z Jezusom, vedno poslušati njegovo besedo. In nikoli iskati varnost tam, kjer je nekdo drug gospodar. Jezus nam je rekel, da ne moremo služiti dvema gospodarjema: ali Bog ali bogastvo, ali Bog ali moč.
Pomislimo na mnoge današnje mučence, ki trpijo in umirajo, da ne bi vstopili v ta duha posvetnosti, enoumja, odpadništva. Mislimo nanje, dobro nam bo delo misliti nanje. Prav tako prosimo za milost, da ne bi vstopili v ta tok propadanja, ki pelje v posvetnost in ki vodi v navezanost na denar in moč.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 20.11.2015)
Pozdravljeni vsi,
kakor da doživljam to razbojniško jamo tudi danes, po dva tisoč letih, v hiši s pozlačenimi kljukami. Ni pomembno, kljuke še ne morejo narediti svetosti prostora, temveč dejanja v njem. Če so ta samo težnja po oblasti in moči, ostaja tudi grad le - razbojniška jama.
Mi smo tisti, ki prostor pomagamo Bogu posvečevati. Kako pa? Ja, posodimo svoje roke, svoj um, svoja čustva, da ga lahko posveti On preko nas. In kot "posredniki", ne moremo več trgovati kot razbojniki, temveč kot božji otroci. Saj Gospod ve, da mi denar potrebujemo. Verujmo, da bo poskrbel tudi zanj.