Nova zapoved
Ko je šel ven, je Jezus rekel: »Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem. Če je Bog poveličan v njem, ga bo tudi Bog poveličal v sebi; in poveličal ga bo takoj. Otroci, le malo časa bom še z vami. Iskali me boste, in kakor sem rekel Judom, zdaj pravim tudi vam: Kamor grem jaz, vi ne morete priti. Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« Jn 13,31-35
Nova zapoved!
»Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj!« pravi Jezus. Mogoče je dobro, da se spomnimo najprej, da v Markovem evangeliju beremo, kako je nek pismouk vprašal Jezusa, katera je največja zapoved. Jezus mu je povedal, da je prva zapoved ljubiti Boga z vsem srcem, … in druga, ljubiti bližnjega kakor samega sebe. Tudi v Lukovem evangeliju beremo, da Jezus s to zapovedjo, ki jo najde v postavi, odgovarja tistemu, ki ga sprašuje, kaj naj stori, da doseže večno življenje. Torej zapoved ljubezni, ni nova zapoved. Ta zapoved je že obstajala v postavi. Kaj je novega?
Novost Jezus doda že v nadaljevanju v Lukovem evangeliju, kjer ga sogovornik sprašuje, kdo pa je naš bližnji. Spregovori v priliki o usmiljenem Samarijanu. Tam vemo, da sta šla duhovnik in levit mimo pretepenega, da bi ostala obredno čista. Samarijan, kot prezirani tujec, pa je za reveža poskrbel scela. Zdi se, da je Jezus hotel ošvrkniti samozadostno držo farizejev in drugih 'elitnih vernikov'. Stara zaveza razume ljubezen precej bolj omejeno, kot jo želi predstaviti Jezus. Sam Jezus opozarja na pomanjkljiv pogled, ki govori: ljubi svoje prijatelje in sovraži svoje sovražnike! Kritizira drže takratnih prvakov, ki se pogosto oklepajo zapovedi in se ne ozirajo na potrebe bližnjega. Jezus ne podpira logike, da so na prvem mestu postava in zapovedi, šele potem človek! Zaradi vsega tega so se farizeji zgražali nad njim. Zgražali so se, da je jedel z grešniki, da se ni bal bližine takih, ki so jih tako ali drugače označili za nečiste. Nova zapoved ljubezni je torej v globini pojmovanja in ne v izrazu. Novost nam pojasni tudi okvir, v katerem Jezus o njej spregovori, tj. po zadnji večerji. Preden gre na križ za nas, nam naroča, naj tudi mi ljubimo bližnje z enako ljubeznijo. Ljubiti torej za Jezusa pomeni: živeti za drugega in umreti za drugega! Poglejmo, kako je izgledalo Jezusovo življenje in umiranje za drugega:
- Veselil se je otrok in otroških duš ter grajal tekmovalnost in ljubosumje učencev,
- Zavzemal se je za vse, ki so bili odrinjeni na rob družbe in jim skušal vlivati vero, da so ljubljeni božji otroci,
- Praznoval je z grešniki, ki so začutili ob njem novo življenje in so se tega življenja veselili,
- Z rahločutnostjo se je dotikal gobavcev in drugače ranjenih,
- Sklonil se je k prostitutki in pustil, da mu je žena sumljivega slovesa s solzami močila noge in jih brisala z lasmi,
- Grajal je farizeje in pismouke in jim glasno očital, da so pobeljeni grobovi, gadja zalega, hudičevi otroci,
- Jokal je nad Jeruzalemom, mestom, ki ga ni sprejelo,
- Umolknil je pred Pilatom, ker je bilo sojenje le farsa in ga resnica sploh ni zanimala.
Hitro lahko opazimo, kakšna je nova zapoved: živeti za drugega, da bi drugi našel življenje, opominjati drugega, da bi spoznal svojo zablodo, grajati ga, če ostaja trdosrčno zaprt v zgrešenih predstavah, umolkniti, ko resnica bližnjega sploh ne zanima, ampak mu je pomembnejše lagodno življenje, umreti za bližnjega, ko je to še edino možno dejanje ljubezni.
Zdi se, da na splošno ostajamo kar pri starozavezni zapovedi ljubezni. Ključno je, da se lepo držiš, da si vedno prijazen in nasmejan, da ne izgovarjaš ostrih besed. Laži in sprenevedanja niso problem, problem je na videz neprimerno obnašanje. Radi pozabimo, da je Jezus v gorečnosti za božjo hišo celo spletel bič in menjalcem denarja prevrnil mize.
Starozavezna načela so vsekakor varnejša in dajejo dober občutek, ko izpolnimo neko merilo, a življenje tako postaja prazno. Novozavezna zapoved je neprestana razpetost in spraševanje ali še delam prav ali ne. A prav ta dvom nas vodi k bližnjemu in Bogu in nam prinaša novo življenje. Nova zapoved je torej težka, a prinaša novo življenje, zato se kljub vsemu izplača.









»Novost (ljubezni) nam pojasni tudi okvir, v katerem Jezus o njej spregovori, tj. po zadnji večerji. Preden gre na križ za nas, nam naroča, naj tudi mi ljubimo bližnje z enako ljubeznijo. Ljubiti torej za Jezusa pomeni: živeti za drugega in umreti za drugega!...Nova zapoved je torej težka, a prinaša novo življenje.«
Kako močna pridiga! Naj nas vsaj malo strezni v tej splošni poplavi opevanja ljubezni, ki ji papež Frančišek pravi: »ljubezen iz telenovel« in nima nič skupnega z Jezusovo novo zapovedjo ljubezni.
Tudi mene je že pri jutranji meditaciji nedeljskega evangelija nagovoril okvir, v katerega Jezus postavi svojo novo zapoved: pri zadnji večerji, potem, ko Juda odide. On se je namreč že odločil, da ne bo ljubil, ampak bo raje izsiljeval, izdajal in prodajal za denar. Verjetno sta za vsakogar od nas samo ti dve izbiri – ali želim zares ljubiti, čeprav z mnogimi padci, tudi zatajitvami (kot Peter), ali pa grem na Judovo pot…
Nagovarja me spodbuda, ki jo je papež Frančišek včeraj med sv. mašo na Trgu sv. Petra namenil najstnikom:
»Ljubezen je namreč svoboden dar nekoga, ki ima odprto srce. Je lepa odgovornost, ki traja celo življenje. Je vsakdanji trud tistega, ki zna uresničiti velike sanje… Ljubezen se hrani z zaupanjem, spoštovanjem in odpuščanjem. Ljubezen se ne uresniči, ker o njej govorimo, ampak ko jo živimo… Je življenjska odločitev, ki jo je treba udejanjiti. Tudi odgovor na vprašanje, kako rasti v ljubezni, nam da Gospod. Jezus nam daje samega sebe… In kadar se ljubiti zdi težko, kadar je težko reči 'ne' tistemu, kar je napačno, poglejte Jezusov križ, objemite ga in ne izpustite njegove roke, ki vas vodi visoko in vas dviguje, kadar padete.«