Kristus je Božja moč in modrost

Beseda o križu je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč. Saj je pisano:

Uničil bom modrost modrih,

razumnost razumnih bom zavrgel.

Kje je modrec, kje je pismouk, kje razpravljavec sveta? Mar ni Bog modrosti tega sveta obrnil v norost? Ker pač svet prek modrosti ni spoznal Boga v njegovi modrosti, je Bog po norosti oznanila sklenil rešiti tiste, ki verujejo. Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost. Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi. Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno. Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče, da se pred Bogom ne bi ponašalo nobeno meso. Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odkupitev, da bi se – kakor je pisano – tisti, ki se ponaša, ponašal v Gospodu. 1Kor 1,18-31

Kristusov križ nespamet ali Božja modrost?

Kaj je v Kristusovem križu norega?

• -          da ne pokaže svoje moči, ki bi jo mogel,
• -          da ne razloži svojega položaja in pojasni svoje oblasti tako, da bi jo lahko vsi razumeli,
• -          da dovoli, da ga obsodijo kot prevaranta in upornika.

Zakaj je Jezus to dopustil?

• -          ker je hotel do konca izpolniti Očetovo volje,
• -          ker nas neskončno ljubi in človeku ni hotel vzeti svobode.

Zakaj je Oče to dopustil?

• -          ker je žele pokazati, kako zelo nas ljubi – da celo daruje svojega Sina,
• -          ker je želel pokazati, v čem je Njegova veličina – v neskončnem odpuščanju.

Tega norega križa Bog ni sprejel iz osebne koristi. Ne gre za njegovo pomembnost, iskanje pozornosti, zmago ali kakršno koli drugo korist. To je Jezusov križ, križ POPOLNE IN ZAVESTNE IZROČITVE OČETU. Ta križ ni podoben ostalim križem, ki jih poznamo tudi mi: križ bolezni, vsakodnevnih skrbi, dolžnosti, slabosti in nemoči. To je križ, ki ga je Jezus sprejel prostovoljno, čeprav bi se mu lahko izognil. To je križ popolne izročitve Očetovi volji, je križ ponižanja – ko bi lahko ostal pameten, je križ nemoči, ko bi lahko ostal močan.

Križ velikega petka je resnično vrhunec Božje modrosti in hkrati popolna človeška norost. Vprašajmo se, ali ga resnično sprejemamo? Na kateri strani se znajdemo ob besedah apostola Pavla, ki pravi: »Beseda o križu je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč.« Ali sploh sprejemamo logiko Jezusovega križa? Jezus namreč spozna, da s pametno besedo ne bo dosegel nič več, s čudeži ne bo mogel dokazati svoje moči. Ko sta, človeško gledano, modrost in moč prišli do svoje meje, se jima Jezus odpove, da bi pokazal na Božjo moč in Božjo modrost.

Ali smo pripravljeni v ljubezni in resnici iti tako daleč? V zvestobi Očetovi volji sprejeti ponižanje križa, da se razodene Božja moč in Božja modrost? Bog nas vabi, da ne čakamo, da to storijo drugi, naj to storimo najprej mi sami.