»Želim ti, da bi se veselil/a Božjega glasu, ki tudi tebi pravi: 'Ti si moj ljubljeni sin, ljubljena hči, nad teboj imam veselje.'«

Hvala, Peter, za te lepe želje ob nedelji Jezusovega krsta!

Blagor tebi, ki tudi takrat, ko je »glava vse bolj prazna« ;), lahko takole 'streseš iz rokava' svojih 10 načel za srečno življenje in za veselje v Gospodu.

Ne bom zapisala svojih, ker pa so tudi redovne zaobljube potrditev krstnih obljub, bi rada z vami podelila voščilo, ki so mi ga ob izpovedi večnih zaobljub pred 22. leti poslali moji domači. Vedno me spremlja in v njem je kar nekaj načel, ki meni pomagajo do sreče in veselja v hoji za Kristusom; predvsem pa mi k temu pomaga zavest, da me Bog v vsakem trenutku - tudi v moji grešnosti neskončno in brezpogojno ljubi:

Srce je tvoje mirno in srečno, izrekla si svoj 'da' za večno.

Ljubezni milost zasijala, v daritev si življenje dala.

A mnogi bodo nehvaležni, hinavski, kruti in nadležni.

V Gospodu svojo moč zajemaj, z ljubeznijo ves svet objemaj.

Izročaj svoji se Vodnici, Mariji – Materi, Kraljici.

Cvet tvoje naj mladosti Bog orosi z lepoto modrosti.

In ne pozabi ljubezni atija in mamice, Marije, Slavkota in Anice! 

Hvala, Slavica, za tvojo misel. Ker pa ni komentarja na moja načela, naj jih sam še malo pokomentiram.

1. Sreča je v tem, da vzamem Boga za res. Bog je Bog, ker je resnično dober, vsemogočen in se ne moti. Kar se mi dogaja, je zagotovo dobro in prav.

Nesreča je v tem, da se postavljam na njegovo mesto in popravljam njegov načrt o življenju in svetu.

2. Sreča je v tem, da mi ni potrebno ustvarjati načrta za svoje življenje, ampak ga moram le odkriti.

Nesreča je v tem, da se jezim, zakaj nič ne gre po moje, namesto da se vprašam, kaj mi s tem želi sporočiti tisti, ki je zarisal načrt zame.

3. Veselje je v navdušenju nad Božjo logiko.

Nesreča je v vztrajanju pri svoji.

4. Ustvarjen sem za odnose in sreče ni mogoče živeti 'v svoji glavi'. Torej se moram učiti odnosov. Najboljša šola je evangelij.

Nesreča je v tem, da si domišljam, da sem lahko srečen sam, v lastnem egoizmu.

5. Merilo za odnose počiva globoko v meni. Kar je resnično dobro zame, je resnično dobro tudi za bližnjega.

Nesreča je, da drugemu vsiljujem nekaj, kar je le zunanji odraz mojega globokega hrepenenja, ne pa odgovor nanj.

6. To da ljubim, mi zadošča. Če me drugi ne ljubi, še ni razlog za nesrečo.

Nesreča je, da mi je krivično, da sem povabljen, da ljubim.

7. Trpljenje je del življenja in s tem del sreče. Pravzaprav je enakovreden del sreče, tako kot veselje in uspeh.

Nesreča je v tem, da trpljenje doživljam kot krivico.

8. Sreča je v tem, da sprejmem, da sem na poti in da me cilj čaka prav na koncu.

Vedno bom nesrečen, če ne morem sprejeti, da še nisem na cilju.

9. Sreča je v sprejemanju lastne nepopolnosti, v kateri me je Bog vzljubil in zame dal celo svojega Sina.

Vedno bom nesrečen, če srečo povezujem s tem, da bo vse prav in popolno.

10. Sreča je v tem, da imam Boga, ki me sprejema kot ubogega hlapca. Še več, da se me veseli, ker sem se prizadeval za dobro.

Nesrečen bom, če mi je služenje dobremu Bogu krivica.

Dobri Bog, hvala ti, da je ob tebi vse prav. Želiš le, da se ti vsak dan izročam.

Hvala obema za posredovanje načel! Verjamem, da so dragocena za vsakega izmed nas - tudi zame, ki sem šele na začetku poti, po kateri vidva že kar nekaj časa pogumno vstopata.

Sam zase imam sicer prav tako postavljenih nekaj pravil za Bogu vdano življenje, po katerih skušam živeti. Ampak niso tako 'dodelana' kot vajina, prav tako pa še niso dovolj v ognju preizkušena, da bi jih javno posredoval. Razmišljam pa ta teden o enem čisto preprostem stavku iz 1 Mz 21,20, ki govori o Izmaelu. Pisano je: Bog je bil z dečkom. Kako lepo! Enostavno bil je z njim. Stal mu je ob strani, blagoslavljal ga je. No, tega si želim za vse vas in zase. Da bi se enostavno zavedali te Božje prisotnosti, da ne bi tavali in bežali nekam stran od Njega, da bi Mu dopustili dovolj prostora v našem življenju. In On bo z nami. Kaj je lepšega! 

Lepo, Rok! Hvala ti!

Ja, kilometrina pride in v vsakem obdobju poti se drugače doživlja in razume preprosto dejstvo, da Gospod je z nami; tudi ko se kdaj zdi, kot da ga ni… Vztrajati z Njim, pa je pot do sreče. Vredno je!

Peter, komentirati tvoje komentiranje bi nikakor ne bilo na mestu ;). Zelo na mestu pa mislim da je zahvala za vso tvojo vztrajnost v oznanjevanju, za vse tvoje pričevanje. Včasih se čudim, od kod ti moči, da ne obupaš, ko ni odziva; ko je vse mlačno, megleno, brez življenjskega naboja… Ko prebiram tvoja načela in komentar nanje, je odgovor jasen :). Naj Gospod tebe in vse nas krepi na ozki evangeljski poti, da bomo lahko skupaj varno hodili za Njim! 

 Hvala vsem za vaša razmišljanja. Ko sem prvič prebrala načela, sem si mislila: Kaj naj napišem? Saj je vse napisano. No, hvala za načela, bi pa res lahko rekla. 

Glede odzivov pa mislim tako: Res jih ni veliko, a seme je zasejano tudi brez odzivov in prepričana sem, da bo obrodilo sad. Res pa bi bilo lepo in dobro prebrati, kako se koga napisana beseda  dotika. Sem imela danes namen napisati nekaj načel, pa ni še prav dozorelo, zato zaenkrat končujem s temle zapisom. 

Še enkrat: hvala za trud in hvala za delitev vaših biserov.

No, pa se je nekaj zgodilo ;)

Lepo je prebrati kako misel od vsakega. Dopolnil sem se predvsem zato, da bi bil bolj jasen in zato, da bi se na forumu kaj dogajalo. Pomislil sem, da lahko nekaj storim, da ne bo mrtvo, pa sem komentiral sam sebe ;)

Tako, lepo nedeljo želim vsem. Naj veselje, da nas Bog ljubi, da je rad z nami, traja!

»Lepo je prebrati kako misel od vsakega…

Pomislil sem, da lahko nekaj storim, da ne bo mrtvo, pa sem komentiral sam sebe ;) …

Naj veselje, da nas Bog ljubi, da je rad z nami, traja!«

Peter, kako prisrčno si tole zapisal ;)

Hkrati pa je v drugem stavku tako dramatično, da boli. Da le ta bolečina ne bi bila jalova, ampak rodovitna – tako, da bi se na forumu to poznalo ;)

Lep Gospodov dan, poln veselja, želim vsem! 

Peter, tudi jaz se ti zahvaljujem, da si zapisal svoja načela in jih pokomentiral. Tudi sama (pre)počasi ugotavljam, da lahko živim samo ob Njem. V veri, da me kljub grozljivi katastrofi, ljubi in vabi naprej in naprej in naprej ter vse ureja tako kakor je prav.

Bodite dobro! 

Pomislil sem, da lahko nekaj storim, da ne bo mrtvo, pa sem komentiral sam sebe ;)

Si hecen. :)))

No, že od sredi tedna imam namen napisati svojih 10 načel z iste skupine, ampak mi do zdajle ni zneslo. ;)

Moja načela so bila tale:

1. Bodi to, kar si - iskren do sebe in drugih.

2. Verjemi, da je Bog nad vsem - On vodi tvoje življenje, njega poslušaj in mu sledi.

3. Verjemi, da te Bog ljubi z vsem, kar si, tudi z grehom.

4. Razmišljaj s svojo glavo in to postavljaj pred Boga.

5. Bodi svoboden v razmišljanju, ampak odprt za dialog, nagovor kogarkoli. Bodi pripravljen spreminjati svoje predstave ob drugem.

6. Prizadevaj si za ljubezen vedno. Ne dajaj si prav v jezi, sovraštvu, krivici, ... Bodi pripravljen se odpovedati svojim željam zaradi drugega.

7. Bodi sočuten, ampak stoj za tem, kar je prav in dobro.

8. Bodi odprt za drugega, ne zapiraj se pred drugim, ne skrivaj se.

9. Bodi zadovoljen s tem, kar imaš, ampak vedno išči več, ne ustavljaj se v iskanju večje ljubezni, sočutja, renice, Boga.

10. Sprejemaj trpljenje kot del življenja.

Ko smo potem govorili naprej, sem videla, da so to vseeno bolj zapovedi, ki so slišati kot pravila, ne pa kot načela. Petrova so bolj svetla, al kako bi rekla. No, so pa ta tista, ki se mi zdi, da so me do sedaj nekam pripeljala - k vsaj malo večji ljubezni, malo večji svobodi in s tem večji sreči, kot sem jo živela prej. Tudi to je nekaj. Z leti pa kaj več. :)

Lepo vas pozdravljam, vas imam v mislih, tudi ko mi ne uspe odpisat. ;)

 Tudi jaz se zahvaljujem vsem, Petru, sestri Slavici in čisto vsem, katerih misli prebiram in me spodbujajo par let, ko sem (takrat bi rekla "po naključju", a sedaj vem, da je bil to božji načrt), zašla na forum ( kot bralka).  V tistem danem trenutku življenja sem pomoč poiskala v Bogu, se mu odprla, ga sprejela in se mu prepustila. Božja bližina me pomirja, to najdem tudi tukaj, z vsemi vami, ki vas osebno ne poznam, a se počutim "doma". Kot je napisala Marta, zasajeno seme je pri meni obrodilo sad, na meni je, da ga skrbno čuvam in gojim. 

Vsakodnevno prebiranje objav je kot moja jutranja molitev (no, včasih tudi popoldanska:-), pa čeprav samo trenutek, ko se zaustavim in si vzamem čas zame in za Boga, se pripravim na nov dan. Med "pokomentiranimi" Petrovimi načeli pa sem se nehote (ali zelo hote) zaustavila pri četrtem in petem. Tako se mi vedno zgodi, da me v danem trenutku življenja Bog pelje točno tja, kamor je dobro zame:-) Hvala vsem.

4. Ustvarjen sem za odnose in sreče ni mogoče živeti 'v svoji glavi'. Torej se moram učiti odnosov. Najboljša šola je evangelij. Nesreča je v tem, da si domišljam, da sem lahko srečen sam, v lastnem egoizmu.

 5. Merilo za odnose počiva globoko v meni. Kar je resnično dobro zame, je resnično dobro tudi za bližnjega.

Nesreča je, da drugemu vsiljujem nekaj, kar je le zunanji odraz mojega globokega hrepenenja, ne pa odgovor nanj. 

Valentina, iz srca hvala za tvoje pričevanje!

Forum je pred 10. dnevi praznoval 4. rojstni dan. Priznam, da sem čisto pozabila, je pa to, kar si podelila z nami, prav lepo darilo vsem, ki sooblikujemo te vsebine, s katerimi se bogatimo. Lepo! Čim pogosteje se oglasi ;)! Pa obema z Marto hvala za vajine spodbude!

Nuša, tebi pa hvala za podelitev načel in za to, da smo skupaj tudi, ko se "ne beremo" ;)) Drži se!

Tudi jaz že od prejšnjega tedna spremljam tale pogovor. 

Hotla sem izbrati eno načelo od Petra, pa eno od Nuše, pa so mi vsa super. Trenutno pa me te najbolj nagovarjajo:

4. Ustvarjen sem za odnose in sreče ni mogoče živeti 'v svoji glavi'. Torej se moram učiti odnosov. 

9. Sreča je v sprejemanju lastne nepopolnosti, v kateri me je Bog vzljubil in zame dal celo svojega Sina. Vedno bom nesrečen, če srečo povezujem s tem, da bo vse prav in popolno.

 ... tako, da se podpišem tudi pod tretje Nušino načelo: 

Verjemi, da te Bog ljubi z vsem, kar si, tudi z grehom.

...sem ljubljena, sem ljubljena... :) ... te besede so mi vedno kot dež v pustinji :) in prinašajo radost v srce :)

In kot ste že rekli vsi ... se vam tudi jaz zahvaljujem za vse, kar delite tu na forumu.

Pozdrav!

Tudi sama redno prebiram vrstice, ki jih pišete in vedno čakam novih objav in komentarjev. Škoda, ker moje misli večkrat ostanejo v želji po objavi.

Pridružujem se vsem iskalcem pristnega in trajnega veselja ;) Mene Petrova načela sprva jezijo, ker so tako zelo resnična in hkrati naporna. A v zavesti, da je le to pot do trajne sreče, jih skušam vtkati v svoje življenje.

Lep pozdrav in hvala vsem, ki skrbite za živost foruma.

Vesna

 Pozdrav vsem tudi z moje strani.

Hvala Petru za vse kar deli z nami in nas z njegovim evangelijskim pričevanjem usmerja po poti, da ne obupamo, ko je najtežje. Lepo je prebirati vse komentarje, ki jih delite bralci tega foruma, saj bi bilo brez tega foruma moje duhovno življenje precej prazno. Ta forum je "živ" čeprav po odzivih sodeč ne najbolj, a zapisano je veliko dobrega in "živega", saj ne gre za teorijo ampak za to kar se trudimo živeti.  

Bog je Bog in jaz sem samo človek... naj s tem prvim načelom zaklučim moje pisanje, in se s četrtim načelom poslovim do naslednjega pisanja: ... ni dobro človeku samem biti.... zato se učim živeti z drugimi. 

Bog daj dobro. 

Ko je Peter na srečanju povedal, da bomo sestavili 10. načel za trajno srečo, najprej sploh nisem vedela kaj in kako. Nisem nikoli razmišljala o tem. Ko sem razmišljala o svojih načelih, sem izhajala iz tega, česa vse me doma niso učili, pa danes ob Petrovem spremstvu in učenju vem, kako zelo potrebno je za polno (srečno) življenje. (Kot pri Nuši) tudi moj seznam ne navaja načel ampak bolj neke osnovne smernice življenja. Me jezi in boli, da so mi bile dane komaj pred nekaj leti, ne pa že kot otroku. Kljub vsemu pa sem hvaležna, da sem dobila vsaj možnost - nekaterim niti ta ni dana.  

Ko smo sestavljali seznam skupaj in ko danes berem Petrovega s komentarji, vidim, da mi kljub vsemu, kot vedno, še vedno zmanjka Bog. 

Tole je moj seznam: 

1.VZTRAJAJ V NAJMANJŠIH STVAREH. Če boš zmogel vztrajati v malem, boš lahko tudi v velikem.

2.BODI POTRPEŽLJIV. Tudi, če se stvari na videz ne premaknejo/spremenijo, potrpežljivo vztrajaj korak za korakom.

3.BODI SOČUTEN DO SEBE IN DRUGIH.

4.VERUJ, DA TE BOG LJUBI IN DA JE VEDNO S TABO. Tako ne boš nikoli izgubljen in sam. Nikoli ne nehaj hrepeneti, da bi Mu bil še bliže.

5.Če bo tvoje HREPENENJE PO LEPEM neustavljivo, boš hočeš, nočeš, ustvarjal lepši, boljši svet.

6.LENOBA JE SMRT ZA DUŠO IN TELO. Naj ti delo nikoli ne bo krivica ampak ga z veseljem sprejemaj kot dar.

7.V PONIŽNOSTI SPOŠTUJ VSAKEGA ČLOVEKA. Zavedaj se, da smo vsi božji otroci in da nihče ni vreden več ali manj.

8.VEDNO UPAJ IN VERJEMI V DOBRO. Brez tega bo tvoj svet siv in mrk.

9.UČI SE ŽIVETI SKROMNO IN PREPROSTO. Tako ti nikoli ne bo ničesar manjkalo. Tudi drobne stvari bodo zate velike in pomembne.

10.VESELI IN LJUBI LJUDI IN ŽIVLJENJE - tega ti nihče ne more vzeti.

Ga z veseljem menjam s Petrovim! :) Iz tvojega Peter, vejejo kilometrina, modrost in močna povezanost z Bogom. Se ne da spregledat, da si ves Njegov! 

Hvala Bogu za njegovo ljubezen, ki jo najbolj vidim in okušam v tem, da me je pripeljal na Grad v Petrovo šolo in tebi Peter za vso vztrajnost, požrtvovalnost in ljubezen.

Sama sem bila tudi na skupini a mi ni prav uspelo oblikovati svojih načel. Vam pa želim posredovati pogled Frančiška Asiškega na veselje, ki sem ga zasledila ravno, ko zbiram gradiva za diplomo in berem različne psihološke teme: » Človeško največje veselje je skromnost, ponižnost in predvsem neskončno potrpljenje kot tisti zgled, ki je edini Bogu ugoden in človeškemu bitju primeren.«

Ko razmišljam kje sem z vsemi tremi krepostmi vidim, da jih po eni strani sploh ne dojamem kaj bi v globini pomenile hkrati pa vidim kako se mi odločitev zanje preko dneva pojavlja v prav preprostih stvareh.