Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Kako biti solidaren?

2 odgovora [Zadnja objava]
Maja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 years 33 weeks od tega
Pridružen: 10.01.2011

Na zadnjem srečanju na temo O denarju smo skupaj ugotavljali, da denar služi predvsem našim željam ne pa bližnjemu. Kot nadaljevanje tega razmišljanja je nastala tema O stiski in solidarnosti. Vabim te k razmišljanju in iskanju odgovorov na naslednja vprašanja:

Kje vidiš problem stiske in revščine v svoji okolici in kako se nanj odzivaš?

V čem vidiš vzrok za stisko in revščino?

Kaj bi lahko še storil za ljudi v stiski in na robu družbe?

 

Za spodbudo …

Peter piše v pridigi o Jezusovem krstu - njegovi in naši solidarnosti tako:

»Samo če v sebi nosimo hrepenenja, boj za dobro in soočenje z življenjem, če so nam poznani uspehi in padci, se bomo zavedali, da je revščina tudi naša možnost. V tem se najdemo z odvisnikom, brezdomcem, lenim učencem, prešuštnikom itd. Poznamo naveličanost, obup in razne napetosti, tudi občutek zlorabljenosti nam ne more biti tuj. V tem smo podobni odvisniku. Poznamo globoka a le delno uresničena hrepenenja po sprejetosti in toplini doma. V tem smo lahko solidarni z brezdomcem. Poznamo svojo lenobo in skušnjave strasti. Vse to nam ni tuje. Vprašanje je le ali si vse to priznamo in znamo to sprejeti. In v tem je naša prava solidarnost, ki ni lažno sočutje in usmiljenje. Če čutimo svoje skušnjave in boje, če si jih priznamo, smo z lahka solidarni z vso revščino okrog nas. In le takšna solidarnost bo komu koristila. Najprej nam, ker bomo svobodni sami s seboj in pred nami bo možnost rasti. Potem bo koristila vsem našim odnosom. Samo v zavesti naše revščine in razpetosti med lučjo in temo, smo lahko človeški.«

 

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 years 1 week od tega
Pridružen: 10.01.2011

----

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 years 1 week od tega
Pridružen: 10.01.2011

Tale molk na temo solidarnosti mi da misliti. Ali glede solidarnosti v družbi molčimo zato, ker tudi svojo stisko najraje (za)molčimo tako sebi kot bližnjemu. Saj stiska drugega ne more biti pomembnejša od moje. Če svojo jemljem resno, potem bom resno jemal tudi stisko drugega. Mogoče se pa ne vzamemo dovolj zares. Ali pa bi radi odpravili vse svoje bolečine - ker pa to ni mogoče - se neprestano vrtimo samo okrog sebe.

No, meni se zdi, da bližnjemu veliko pomeni, če ga opazim in ga vprašam kaj ga boli (ker joče ali pa ker se smeji). Potem se mi zdi pomembno, da se ne ustrašim čudnega pogleda bližnjega in kar vztrajam pri tem, da ga lahko slišim. Potem se da pogovriti in skupaj iskati rešitev.

Še en prav konkreten predlog. V Ljubljani se mnogi pogosto srečate z brezdomci in jim daste denar za karkoli. Več od tega bi bilo lahko, da se pozanima človek, kdo že pomaga na tem področju in človeka napotiš tja, denar pa zaupaš organizirani pomoči. Sam sem za brezdomce pred leti porabil kar nekaj denarja, pa je bilo zelo neučinkovito. Prepričan sem, da je organizirana pomoč v Dnevnem centru za brezdomce, ki ga vodi Društvo prostovoljcev VZD, veliko bolj učinkovita.