Prilika o svatbi

Jezus jim je spet spregovoril v prilikah. »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečene svatovske obleke. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.« Mt 22, 1-14

Povabilo na svatbo

Jezusova prilika pravzaprav opisuje dejansko dogajanje Božjega delovanja v zgodovini judovskega ljudstva. Kralj, ki prireja svatbo, je Bog sam. Po prerokih in nazadnje po svojem Sinu vabi na svatbo. Jezusov čas je temu vabilu na nek način naklonjen. Ljudstvo pričakuje korenite spremembe, saj se je naveličalo živeti pod tujo oblastjo. Ker ljudje obupujejo nad političnim in gospodarskim stanjem v deželi, vseeno upajo na nekaj boljšega. Tudi versko stanje kliče po spremembi. Pismouki in farizeji so v zmotni gorečnosti pripravili toliko predpisov, da ljudje tudi v veri ne najdejo prave luči.

Jezus prinaša vabilo na svatbo. V svojem nastopu odpravlja razlike med ljudmi. Govori o očetovski ljubezni Boga do svojih otrok. Po Božji ljubezni smo med seboj bratje in sestre. Čudovita novost! Upanje kaže z obljubljeno zmago nad grehom, z razodevanjem moči nad silami zla in celo nad smrtjo. Grešnikom kaže pot v novo življenje, obupanim daje upanje, tlačenim dostojanstvo. Čudovita svatba!

Še tako čudovita ponudba pa ni privlačna, ker ne odgovarja na zunanje potrebe. Ljudje pričakujejo svatbo v zunanjem smislu. Radi bi že končno zaživeli v svobodni deželi brez nadvlade tujcev. Radi bi višji standard in lagodnejše življenje. Želijo si časti in pomembnosti z moralo ali brez nje. Najbolje bi bilo, če bi farizejskih pravil sploh ne bilo, da bi lahko počeli, kar jim paše.

Skratka, ljudje si že želijo svatbe, a po svojem okusu. Če hočejo slišati povabilo na Jezusovo svatbo, pa se morajo okleniti neprijetnega križa:

• -          neprestanega notranjega boja razločevanja in odločanja med dobrim in slabim,
• -          nepriljubljenosti, če bodo zvesti resnici in pravičnosti,
• -          priznavanja greha, če hočejo biti deležni odpuščanja in novega življenja,
• -          osebne rasti, ki ne obljublja lagodja in lahkotnih užitkov,
• -          zavzete hoje za Kristusom v povezanosti z živim občestvom Cerkve, ki prinaša novo moč v zakramentih, pripadnost, veselje a tudi novo odpoved.
•  

Imeli bi slednje in ohranili prvo: 'svoje njive', 'svoje kupčije' in 'brezmejno oblast'. Tako pač ne gre. Zato pred njimi stopajo v svatovsko dvorano vsi – hudobni in dobri, ki se zavedajo revščine sedanjega življenja. Za njimi po čudnem naključji stopi v dvorano tudi eden od prej povabljenih. Ko je opravil svoje posle, v svoji domišljavosti seveda ni sprejel svatovskega oblačila, ki so mu ga pri vhodu v dvorano ponudili. Vsem poznana aroganca. Bog in njegovi služabniki mi že ne bodo solili pameti. A na svatbi je kralj brez kompromisov: Ali bo potekala tako kot se spodobi, ali pa je ne bo! Za aroganco na njegovi svatbi ni prostora. Nadutež je pristal v trdi temi!

Najbrž nam je hitro jasno, da je današnji evangelij samo nadaljevanje tistega iz prejšnje nedelje. Bog hoče, da se v celoti podredimo njegovi logiki, sicer nam ne more dati življenja, o katerem globoko v sebi sanjamo. Dragi bratje in sestre, naj bo tokrat evangelij povabilo, da se globlje zavemo čudovite svatbe, na katero smo povabljeni. Bog nas vabi, da se vabilu odzovemo scela. Še več, vabi nas, da smo njegovi služabniki, ki pritegnejo na svatbo množice na razpotju. Če bomo sami prepričani v lepoto svatbe, bo naše povabilo prepričljivo. Naj nam Marija v tem mesecu izprosi milosti veselja nad svatbo in prepričljivega oznanjevanja!