Govor na gori
Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil:
Blagri
»Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Mt 5,1-11
Jezus in blagri
Blagri so pot svetosti. Jezus je to pot prehodil v polnosti. Ob njegovi poti se vprašajmo, kje smo mi in kaj naj storimo, da bomo prišli do tiste svetosti, v katero nas je Bog poklical že ob rojstvu. Najprej si poglejmo, kako je Jezus izpolnil vsak blagor posebej.
Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Jezus je postal ubog, da bi mi obogateli. Sklonil se je k nam, ubogim ljudem, da bi doživeli božjo veličino in hrepeneli po večnosti. Bog se je odpovedal svoji božji slavi, da bi je bili ljudje deležni.
Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.
Njegova žalost ni bila žalost, ker bi bil on prizadet, ampak je bil žalosten, ker ni mogel dvigniti ljudi iz teme. Jokal je nad Jeruzalemom, ker ni spoznal svojega obiskanja, ker je videl nesrečo, ki jo ta odpor do Odrešenika prinaša.
Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.
Bil je: Kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol, kakor ovca, ki pred strižci umolkne. Odpovedal se je vsaki nasilni moči, da bi pokazal svojo ljubezen.
Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.
V žeji in lakoti po pravičnosti je sedel za mizo s prezrtimi in zapostavljenimi, da bi jim bil blizu. Poslušal je nasprotovanja: Ta je in pije z grešniki! Požrešnež je in pijanec. Narod ščuva proti oblasti.
Hrepenel je po pravičnosti, zato je delil dobrote vsem, še posebej grešnikom, bolnim, gobavim, da bi začutili božjo pravičnost. On sam je bil lačen pravice, pa ne zase, ampak za druge!
Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
Ni obsojal človeka, ki je padel v greh, odločno je branil padlega, obsojal pa je napuh in hinavščino, s katero so višji sloji prezirali reveže. Ko so se zgražali nad njegovimi dejanji je govoril: Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve.
Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.
Zanj ni bilo lepih in grdih stvari, obstajal je lep ali grd pogled. Srce je vedno lepo, če se obrne k Bogu, zato je v vsakem grešniku videl božjega otroka. Oznanjal je: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Zato se je veselil otroka in ga blagroval.
Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.
Mir, ki ga svet ne more dati, je prinašal med ljudi in svojim naročal, naj ga prinašajo naprej: Ko stopite v hišo, jo pozdravite. Če bo hiša vredna tega, naj pride nanjo vaš mir, če pa ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam.
Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Preganjanje zaradi oznanjevanja je moralo priti. Kajti učenec ni nad učiteljem. Učence pripravlja z besedami: Glejte, pošiljam vas kakor ovce med volkove. Bodite torej preudarni kakor kače in nepokvarjeni kakor golobje.
Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo
govorili.
Prvo, kar lahko razberemo iz Jezusovega uresničevanja blagrov je, da se ti uresničujejo v odnosu do najbolj ubogih in zapostavljenih. Jezus tudi učencev ne vabi, naj si pot popolnosti zarišejo doma v svojem toplem domu, ampak naj jo uresničijo na poti oznanjevanja. Iz Jezusove drže lahko razumemo najprej, da so blagri v njem živeli v pogledu na drugega, da je bil ves prežet s skrbjo za drugega.
Mi, kristjani, pa se najpogosteje vrtimo okrog lastne popolnosti in seveda nikakor ne moremo doživeti pravega veselja, ne žalosti. Veselje je zlagano, ker je sebično, žalost je brezplodna, ker je zaprta vase in vodi v samopomilovanje. Bodimo ubogi, da bi bili blizu ubogim, žalostni, če ne moremo drugim pomagati, krotki, da bi se nas drugi ne plašil, žejni pravičnosti za druge, ne v prvi vrsti zase, usmiljeni ob pogledu na človeško stisko, ne polni smiljenja sebi, čisti v srcu, da bi druge razveseljevali s čistim pogledom, prinašalci miru, da bi drugi našli upanje, pogumni v preganjanju, a ne v preganjanju zaradi lastne slave, ampak zaradi zavzetega boja za pravico in resnico najbolj ubogih.
Dragi bratje in sestre, pot blagrov je pot svetosti in hkrati edina prava pot do sreče. Ne vrtimo se okrog lastne popolnosti, odpravimo se na pot ljubezni do bližnjega in v odnosih, polnih zdrave skrbi za drugega zaživimo Jezusove blagre.









Ne vrtimo se okrog lastne popolnosti odpravimo se na pot ljubezni do bližnjega in v odnosih polnih zdrave skrbi za drugega zaživimo Jezusove blagre. Bodimo žalostni, če ne moremo pomagati drugemu. Jezus bo gotovo pokazal pot, če ni že to pot? Pot, da greš ven iz toplega doma na pot oznanjevanja. Da se ne pustiš vrteti v krogu in si raje neprijeten, ker nisi tiho ampak želiš vedno iskati resnico. Kako je mraz tam zunaj. A ob prazniku vseh svetih se zamisliš, koliko svetnikov je bilo prijetnih za okolico in ti postane topleje. In ker vidiš, kako daleč od tam si, ti postane vroče, ker je gora pred tabo še tako visoka, da vrha ne vidiš. Ampak, ne smemo pozabiti. Na vrh se res splača iti. Te dni sem premišljevala, zakaj tako hitro pozabimo na vrh, na svetost. Vse bi radi imeli že zdaj, topel dom in mir. To pa ne gre. Če hočemo do cilja, je potrebno pošteno v breg. Spraševala sem se, kdaj je jeza upravičena in potrebna. Ko ti hoče drugi vzeti stik, odnos z Bogom je zagotovo prav, da nismo tiho. Ko te hoče s svojimi dejanji oddaljiti od Boga in poti do nebes, do vrha, moramo ven iz »toplega doma iz navidezne popolnosti«. Pot blagrov je res edina prava pot do sreče. Bog, pomagaj nam, da bi tej poti sledili, kljub svoji grešnosti in šibkosti, s Tvojo milostjo.