Junijsko jutro. Četrtek. Dan državnosti. Konec šolskega in pastoralnega leta. Mladi in mladi po srcu se zbirajo pred cerkvijo Žalostne Matere Božje na Mirenskem Gradu. Skupaj bodo poromali k Svetogorski kraljici, vsak s svojo prošnjo, zahvalo ... Ura je odbila 5 in 15 min. Krenili so na pot. Z nekaj postanki, skupnim spodbujanjem, pogovorom, smehom … so prišli do prve postaje križevega pota ob vznožju Svete Gore, kjer so se jim pridružili tudi najmlajši romarji. Skupaj so nadaljevali pot k Svetogorski kraljici, kjer so nekaj po 11. uri, v kapeli prikazovanj, darovali zahvalno sveto mašo, saj jih je On poklical v svoj dom, v svoje zavetje, v svoj objem, »kjer resnično smo doma. Kjer je ljubezen, kjer je objem /…/ V tem kraju ni skrbi, tam si ti, tam smo mi, kjer ljubezen je doma.« (pesem Tam, kjer je ljubezen doma) Po duhovnem okrepčilu so se okrepili tudi z dobrotami, ki so jih skupno prispevali. Nekaj pred 13. uro so romanje še skupinsko »zapisali« na fotografijo, gospod Peter je podelil blagoslov in vsak je odšel po svoji poti v vsakdan življenja, z mislijo, da skupaj gradijo dom.

 Natalja M.