Jezus pred Pilatom

Od Kajfa so torej Jezusa peljali v sodno hišo. Bilo je zgodaj zjutraj. Sami niso šli v sodno hišo, da se ne bi omadeževali, ampak bi smeli jesti pashalno jagnje. Pilat je prišel ven k njim in rekel: »Kakšno tožbo imate zoper tega človeka?« Odgovorili so in mu rekli: »Ko ne bi bil hudodelec, bi ti ga ne izročili.« Tedaj jim je Pilat dejal: »Vzemite ga in ga sodite po svoji postavi.« Judje so mu rekli: »Mi ne smemo nikogar usmrtiti.« S tem se je izpolnila Jezusova beseda, s katero je označil, kakšne smrti bo umrl. Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovoril: »Praviš ti to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Pilat mu je rekel: »Kaj je resnica?« Jn 18,28-38

Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico.

Sojenje Jezusu pravzaprav ni nikakršno sojenje. Gre za obsodbo, ki je v naprej določena. Jezus ve, da se obsodbi ne more izogniti, če le hoče ostati zvest resnici. Ker pa je prišel prav zaradi resnice, je zanj vse že zaključeno. Kljub temu vztraja v dialogu, dokler čuti, da lahko sporoči vsaj delček resnice, ki jo oznanja. Ko je tudi ta up pokopan, utihne. Poglejmo proces:

Po Jezusa pridejo kot po razbojnika. Jezus pa mirno vpraša: Koga iščete? Na njihov odgovor, jim pravi: Jaz sem. Kljub jasnim posledicam, se resnici niti za hip ne izmika. Ta zvestoba resnici je tako močna, da zaradi nje tožitelji popadajo po tleh.

Ko je na eni strani Jezus do konca zvest v resnici, pa vidimo krhkost še neoblikovanega učenca Petra. V pasijonu se izmenjujeta Jezusova resnica in Petrovo izmikanje in laž. Peter se laži skoraj ne zaveda, tako da se iz svojega greha predrami šele po tretji zatajitvi in petelinjem petju.

Zaslišanje je pravzaprav le bledo uprizarjanje sojenja. Jezus jasno odgovori, da je vse govoril javno, da ničesar ni prikrival in da ničesar ne prikriva. Celo služabniku, ki ga udari, kot da bi se želel prikupiti svojim nadrejenim, odgovori Jezus zelo jasno: »Če sem napačno rekel, izpričaj, da napačno; če pa prav, zakaj me tolčeš?« Jezusovo vodilo je torej nedvomno jasno: Prišel je, da priča za resnico.

Ko Pilat skuša najti razlog, da bi ga obsodil, mu Jezus pojasni, kaj pravzaprav dela, ko pravi: »Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Pilat mu sicer ogovori: »Kaj je resnica?« A še preden bi lahko slišal odgovor, ga že vprašanje samo tako zelo žuli, da ne zdrži na mestu. Evangelist Janez pravi: 'Ko je to dejal, je šel spet ven k Judom'. Pretežko mu je slišati resnico, saj ve, da je ni pripravljen sprejeti.

Judje pa niti ne skrivajo, da jih dokazi ne zanimajo. Hočejo preprosto obsodbo za tistega, ki jim ni po volji. Vsako dokazovanje le še podžge njihovo sovraštvo.

Veliki petek se tako pred nami zariše kot drama med resnico in lažjo. Razen Jezusa pravzaprav vsi vpleteni lažejo:

Peter                   – iz strahu pred kaznijo,

ljudstvo               – zaradi podrejanja voditeljem ali ker se je lažje skriti med množico,

voditelji               – iz zavisti in želje po oblasti,

Pilat                    – iz strahu, da bi izgubil ugled,

služabnik             – v želji, da se prikupi oblastnikom.

Tako imamo na eni strani Jezusa, ki govori ali molči iz enega samega razloga – da pričuje za resnico. Na drugi strani pa svet laže prav tako iz enega samega razloga – iz lastne koristi.

Ta drama se odvija tudi danes. Vsak trenutek je na preizkušnji naša zvestoba resnici. Naj nas v izmikanju resnici spremlja Jezusov pogled, ki obsojen in zasramovan stoji pred pobesnelo množico. Naj njegova smrt ne bo zastonj!