Goreče hrepenim, da bi bili v vaših dušah vsi letni časi; da bi včasih občutili zimo mnogih nerodovitnosti, raztresenosti, brezvoljnosti in dolgočasja, občasno majske rose z vonjem svetih rožic med gorečimi željami ugajati našemu nebeškemu Ženinu. Ne ostane torej drugo kot jesen, od katere ne vidite velikih sadov; pa vendar se zgodi, da v času mlatve in prešanja grozdja dobimo več pridelka, kot ga je obljubljala žetev in trgatev. Vi bi želeli, da bi bilo vse v pomladi in poletju; toda ne, moje drage hčere, biti mora tudi ta sprememba, tako znotraj kot zunaj.

V nebesih bo glede lepote vse kakor pomladi, glede uživanja vse kakor jeseni, glede ljubezni vse kakor poleti. Tam ne bo zime; tu pa je zima potrebna za vajo v zatajevanju in za tisoče majhnih, a lepih kreposti, ki jih opravljamo v času nerodovitnosti.