Jezus očisti tempelj
Bližala se je judovska pasha in Jezus je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me použiva. Judje so mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, ker takó delaš?« Jezus jim je odgovoril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.«
Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« On pa je govoril o templju svojega telesa. Ko je bil obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus.
Jezus pozna vsakega človeka
Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku. Jn 2,13-25
Molitev ali trgovina?!
Na začetku posta sem vas ob evangeliju prve postne nedelje povabil, da sledimo Duhu, ki nas vodi v puščavo, v post, in se otepamo satanovih skušnjav, ki se vztrajno vrstijo tako pri Jezusovem kot pri našem postu. Evangelij tretje postne nedelje razumem kot povabilo Duha, da se v puščavi in postu srečamo z našim odnosom do Boga.
Jezus je stopil v tempelj in ga ognjevito očistil. Ne prenese, da iz hiše molitve naredimo tržnico, iz našega odnosa čaščenja Boga trgovino. V oči mi pade trditev, da je posebej pozoren na prodajalce golobov. Zdi se, da ga ti najbolj prizadenejo. Zakaj? Če se spomnimo, s kakšno sveto preprostostjo in iskrenostjo sta Jožef in Marija prinesla Jezusa v tempelj in darovala dva golobčka, si lahko mislimo, kako izigranega se počuti ob prodajalcih golobov in kako hoče zaščititi Očeta, ki so mu te daritve namenjene. Bog je ubogim izkazal posebno naklonjenost, da s simbolično ceno odkupijo prvorojence ter jih posvetijo Njemu. In kaj je naredil človek? Na eni strani je poiskal lahko pot do zaslužka, na drugi strani pa je najbrž iz vsega naredil dokaj izpraznjen ritual. Kako boleče doživlja Jezus to razvrednotenje je v tem odlomku več kot očitno.
Jezus ne prenese zlaganosti, zato bi lahko rekli, da preprosto ponori ob dogajanju v templju. A kruto je, da mora gledati pred seboj tudi hladnokrvne Jude, ki so ga očitno že obsodili. Iz njihovega vprašanja v prihodnjiku veje prepričanje, da tega, kar dela nima pravice delati. Vse kar so že videli, zanje sploh ni argument in tudi v prihodnje ne pričakujejo argumenta, ki bi jih prepričal. Kako je ljudstvo pokvarjeno, nam govori nadaljevanje, v katerem pravi Pismo, da Jezus ni verjel svojim oboževalcem, ker je vedel, kaj je v njih srcu. Torej je Jezus v vsej svetosti popolnoma sam, v pričevanju za Resnico razvrednoten in zavržen.
In kje sva jaz in ti? Čeprav bi lahko rekel, da se že nekaj desetletij borim za pravi odnos z Bogom, me le-ta vedno meče s tira. Zdi se, da ne uspem dojeti niti prave podobe Boga, niti osvojiti pravega odnosa z Njim. Kot da se Bog umika vedno više in ni nikoli nič dovolj dobro zanj. Ali pa si stvari le napletam v glavi, ne vem? Spomnim se, da je bilo eno močnejših spoznanj v mojem odnosu z Bogom, razočaranje ob trditvi, da je delavec vreden svojega plačila. Težko mi je bilo sprejeti, da plačilo za trud še zdaleč ni takšno, kot sem si ga zamislil. Mislil sem namreč, da bo za pošteno delo, vsaj nekaj posluha pri vernikih. Pa nič! Nasprotno, kup nasprotovanja in podtikanja.
No, to sem skušal dojeti in sem si rekel: Delaj, saj je delo samo veselje. Če delaš dobro, je veselje že to, da nekaj ustvarjaš. Kaj drugi rečejo, je pravzaprav vseeno. In vendar sem verjel, da bo delo obrodilo sadove, ne hvaležnost, ne priznanje, ne plačilo, ampak sad. Če dobro delaš, sem si rekel, bo Bog delo blagoslovil. A tudi tu sem se zmotil. Tudi to je trgovina. Bog noče trgovine, Bog hoče čaščenje, smo slišali danes. In Bog je izgnal še to mojo 'lepo misel'.
Potem sem si rekel, če ne blagoslavlja naporov, pa bo mogoče blagoslovil vsaj trpljenje. No, da je mera polna, ko sem si to rekel, mi je pokazal, da tudi trpljenja nima namena razporejati tako, da bi ob njegovih sadovih, lahko ohranjal upanje in veselje. Še več, ko sem zavestno sprejel trpljenje, mi je poslal v prvi vrsti dvom, da ima trpljenje kakršen koli pozitiven učinek. Kako temeljito želi očistiti Bog moj tempelj, prostor mojega srečevanja z njim, ki se noče posloviti od trgovine. Očitno želi, da osvojim spoznanje, da Bog ne prihaja kot plačilo za trud, niti kot rezultat dobrega dela niti kot sad trpljenja. On noče trgovine, hoče čaščenje.
Moj Bog, mar ne zahtevaš preveč, se sprašujem. No, Mati Terezija v današnji misli lepo pove: Jezus zahteva od mene le, da se naslonim nanj; da le njemu popolnoma zaupam; da se mu brez pridržkov izročim. Potrebno je le, da se pri svojem izpopolnjevanju odrečem lastnim željam. Tudi kadar se počutim kakor ladja brez kompasa, se mu moram popolnoma izročiti. Ne smem poskušati, da bi nadzorovala božja dejanja. Ne smem si želeti jasne zaznave o svoji hoji ob poti, niti natančnega poznavanja mesta, kjer sem na poti svetosti. Prosim ga, naj iz mene naredi svetnico, vendar pa mu moram pustiti izbiro te svetosti, še bolj pa izbiro sredstev, ki vodijo k njej. http://www.mirenski-grad.si/8-marec-0
V tempelj torej vstopimo zelo drugače kot v trgovino! Gospod za pultom pobira drugačen denar in daje drugačne reči! Da bi to lahko dojeli in sprejeli, je potreben konkreten post. Mogoče tudi tebe Duh vabi v to puščavo. Ne bom ti rekel, da je lepo, hočem pa verjeti, da imata Duh in Gospod vedno prav, hočem verjeti, da je Oče vedno ljubeči oče. Hočem verjeti, pomagaj moji neveri.
Nagovarjajo me tele misli: "... Očitno želi, da osvojim spoznanje, da Bog ne prihaja kot plačilo za trud, niti kot rezultat dobrega dela niti kot sad trpljenja. On noče trgovine, hoče čaščenje"
Prosim te sv. Duh, vodi me v tem postu v tako puščavo, da bo ta puščava res "puščava". Naj ne nasedam "oazam" puščave.