»Dragi bratje in sestre, dober dan!

Svetopisemska berila današnje nedelje, praznika Svete Trojice, nam pomagajo vstopiti v skrivnost identitete Boga. Drugo berilo pa nam predstavi voščilne besede sv. Pavla skupnosti v Korintu: 'Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Boga in občestvo Svetega Duha z vami vsemi!' (2Kor 13,13).

Krščanska skupnost je odsev občestva Trojice
Ta, če rečemo, apostolov 'blagoslov' je sad njegove osebne izkušnje Božje ljubezni, tiste ljubezni, ki mu jo je vstali Kristus razodel, ki je spremenil njegovo življenje, in ga je 'potisnil' nesti evangelij poganom. Izhajajoč iz te svoje izkušnje milosti, lahko Pavel opominja kristjane s temi besedami: 'Veselite se, izpopolnjujte se, spodbujajte se…, živite v miru' (v. 11). Krščanska skupnost, kljub vsem človeškim omejenostim, lahko postane odsev občestva Trojice, njene dobrote in lepote. Toda to, kakor Pavel sam pričuje, gre neizogibno preko izkušnje usmiljenja Boga in njegovega odpuščanja.

Bog je usmiljen, milostljiv, bogat v milosti
To je to, kar se je zgodilo Hebrejcem na poti med eksodusom. Ko je ljudstvo prelomilo zavezo, se je Bog predstavil Mojzesu v oblaku, da bi obnovil to pogodbo, razglašajoč svoje ime ter njegov pomen, tako pravi: 'Gospod, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in velik v dobroti in zvestobi' (2Mz 34,6). To ime namreč izraža, da Bog ni daleč in zaprt sam vase, temveč je Življenje, ki se želi posredovati, je odprtost, je Ljubezen, ki osvobodi človeka njegove nezvestobe. Bog je 'usmiljen', 'milostljiv', 'bogat v milosti', ker se nam ponudi, da bi zapolnil naše omejenosti, naše pomanjkljivosti, da bi nam odpustil naše napake, da bi nas pripeljal na svojo pot pravičnosti in resnice. To razodetje Boga se je dopolnilo v Novi zavezi po Kristusovih besedah in po njegovem poslanstvu zveličanja. Jezus nam je pokazal obličje Boga, Enega v bistvu in Trojnega v osebah. Bog je vse in samo ljubezen, v medsebojnem odnosu, ki vse ustvarja, odrešuje in posvečuje, torej Oče in Sin in Sveti Duh.

Večno življenje
Današnji evangelij pa postavi v ospredje Nikodema, ki kljub temu, da je imel pomembno mesto v verski in družbeni skupnosti tistega časa, ni prenehal iskati Boga, ni mislil, da je prišel na cilj, ni nehal iskati Boga. Sedaj je zaznal njegov odmev v Jezusovem glasu. V nočnem pogovoru z Nazarejcem, Nikodem končno razume, da ga je že prej iskal in čakal Bog in da ga osebno ljubi. Bog nas išče prej, čaka prej, ljubi prej, kakor mandeljnov cvet, ki prej cveti. Tako mu je namreč Jezus rekel: 'Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje' (Jn 3,16). Kaj je to večno življenje? Je neizmerna in zastonjska ljubezen Očeta, ki jo je Jezus podaril na križu, ko je daroval svoje življenje za naše odrešenje. Ta ljubezen je z delovanjem Svetega Duha razžarela novo luč na zemlji in vsako človeško srce, ki jo sprejme. Luč, ki razkrije temne kotičke, trdoto, ki preprečuje, da bi obrodili dobre sadove dejavne ljubezni in usmiljenja.

Naj nam Devica Marija pomaga vedno bolj vstopiti z vsem, kar smo, v trinitarično občestvo, da bi živeli in pričevali ljubezen, ki daje smisel našemu bivanju.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgi sv. Petra, 11.6.2017)

Papež Frančišek: Bog, Eden in Trojen nas prvi išče, prvi čaka in prvi ljubi