Ali bo Bog obubožal v New Yorku?

Ne želim, da naše delo postane posel, ampak da ostane delo lju­bezni. Hočem, da popolnoma zaupate Bogu, saj nas ne bo razoča­ral. Zanesimo se na njegovo besedo in skušajmo doseči nebeško kraljestvo. Vse ostalo bo prišlo samo od sebe. Veselje, mir in sloga so pomembnejši od denarja. Če Bog hoče, da nekaj naredim, mi da denar. Zavrnila sem ponudbo kardinala Cooka, ki je želel mesečno plačevati 500 dolarjev vsaki sestri, ki dela v Harlemu. Rekla sem mu: »Ali mislite, vaša vzvišenost, da bo Bog obubožal v New Yorku?«...

Jeza nad razsipnostjo

(»Ste kdaj jezni?« jo je vprašal neki novinar. »Ste kdaj razočarani?«) Da... včasih se razjezim, ko vidim razsipavanje, ko vidim v odpadkih stvari, ki jih nekateri ljudje potrebujejo, stvari, ki bi mogle te ljudi rešiti smrti.

Razočarana? Ne, nikoli.

Bogastvo ni greh

Ni greh, če si bogat. Gotovo mora biti razlog, zakaj si nekateri ljudje lahko privoščijo, da dobro živijo. Za to so morali delati. Toda povem vam, da to rodi pohlep, ki vodi v greh. Bogastvo je dano od Boga. Naša dolžnost je, da delimo bogastvo s tistimi, ki so manj srečni.

Kdo smo, da smemo soditi bogate? Naša naloga je, da zbližujemo bogate in uboge, da smo njihovo stičišče.

Ljubezen — edino zdravilo za nekatere reči

Z denarjem lahko kupimo tvarne dobrine, kot so hrana, obleke, sta­novanje. A potrebujemo še nekaj več. So hude bolezni, ki niso ozdravljive z denarjem, temveč le z ljubeznijo...

Denar je koristen le, če nam služi za širjenje Kristusove ljubezni. Z njim lahko nahranimo lačnega Kristusa. Vendar ni lačen le kruha, temveč ljubezni, tvoje navzočnosti, tvojega človeškega pristopa.

Zadušeni z imetjem 

Tu v Ameriki... te stvari zlahka zadušijo. Ko jih imaš, si moraš vzeti čas, da skrbiš zanje. Torej nimaš več časa za ostale ljudi in za uboge. Prostovoljno moraš dati ubogim tisto, kar dobijo bogati za denar.

Ne dovolite, da bi zaradi denarja pozabili...

Naj vas denar ne prevzame v taki meri, da bi pozabili, da smo mi in naši ljudje Bogu pomembnejši kot vse lilije na polju in ptice na nebu. Zatorej, poskušajte bolj in bolj razumeti, da je vaša življenjska pot Jezusova pot, ki vas bo vodila do popolne ljubezni do Boga in do vaših bližnjih.

To je svetost. Svetost ni razkošje nekaterih, ampak je preprosto moja in vaša dolžnost.

Kaj bi storil z odvečnim denarjem?

Brž ko se kdo vda denarju, izgubi stik z Bogom. Bog nas obvaruj! Bolje je umreti. Kaj bi človek storil z odvečnim denarjem? Bi ga kopi­čil? Ne sme nam priti v navado, da bi nas prihodnost preobremenje­vala. Ni razloga za to: saj tam je Bog. Ko pride želja po denarju, pride tudi želja po stvareh, ki jih denar prinaša: po nepotrebnih stvareh, lepih sobah, preobilju na mizah, več oblekah, zabavah...

Potrebe bodo vse večje, ker ena stvar vodi do druge. Rezultat pa bo večno nezadovoljstvo.

Najprej spoznaj Jezusa v ubogih

Če želimo, da ubogi spoznajo Kristusa v nas, moramo najprej mi spoznati Kristusa v ubogih.

Najbolj žalostna preobleka 

Kako bi se mogli odtujiti Jezusu? Vsak od nas je Jezus, le v žalostni preobleki.

Včasih ga srečamo zapuščenega in blatnega na ulici siromašne mestne četrti. Včasih ga najdemo, ko je popolnoma izčrpan, ko stoka od bolečih ran, razpada zaradi gangrene ali celo kriči v smrt­nih mukah. Najbolj žalostna preobleka zahteva od nas še več ljubezni.

Povrnitev dostojanstva

(Tokio) Bogat narod ste... toda kljub temu sem videla na eni vaših ulic ležati pijanega moža. Nihče se ni vznemiril zaradi njega, nihče mu ni poskušal vrniti njegovega človeškega dostojanstva, nihče mu ni pomagal ponovno spoznati, da je božji otrok, da smo si med seboj bratje in sestre.