Misli Matere Terezije
Lažnivec si
Kako ljubimo Boga? Kje je Bog? Vemo, verjamemo, da je vsepovsod. Da bi lažje razumeli to prisotnost in to ljubezen, ponovno beremo v Svetem pismu, da sv. Janez pravi: kako morete reči, da ljubite Boga, ki ga ne vidite, če ne ljubite soseda,'ki ga vidite? In uporablja zelo hudo besedo: »Lažnivec si « To je huda beseda. Je ena tistih besed, ki jo je grozljivo prebrati v evangeliju, pa je vendar resnična. In kje se ta ljubezen začenja? Začenja se doma.
Kje delimo veselje ljubezni
Bog nam je dal veliko moč in veliko veselje, da ljubimo tiste, ki jih je on izbral. Ali to možnost uporabljamo? In kje najprej? Jezus je rekel: ljubite se med seboj. Ni rekel, ljubite svet; rekel je: ljubite se med seboj — ljubite prav tu — svojega brata, svojega soseda, svojega moža, svojo ženo, svojega otroka, starejše ljudi.
Ljubezen je tako samoumevna, kakor življenje in dihanje
»Ljubite se med seboj kot sem jaz vas ljubil.« Te besede nam ne bi smele biti le luč, temveč tudi plamen, ki použiva sebičnost, saj ta preprečuje rast svetosti. Jezus nas je ljubil do konca, do skrajne meje ljubezni — križa. Ljubezen mora prihajati od znotraj — iz naše povezanosti s Kristusom — biti mora izliv naše ljubezni do Boga. Ljubiti, to bi nam moralo biti tako običajno kakor življenje in dihanje, dan za dnem, do naše smrti.
Kristusov sodelavec
Vsak izmed nas je Kristusov sodelavec, mladika na trti. Kaj torej vam in meni pomeni, biti Kristusov sodelavec? Pomeni, da prebivamo v njegovi ljubezni, da občutimo njegovo veselje, širimo njegovo usmiljenje, da smo priča njegove prisotnosti v svetu.
Vsi smo Kristusove priče
Vsi moramo biti Kristusove priče. Kristus je vinska trta, mi pa smo mladike. Brez nas ne bi bilo sadov. To je tisto, kar si moramo zapomniti. Bog je vinogradnik nas vseh. Kristus ni delal razlik med duhovniki in brati, sestrami in laičnimi ženami, nobenih razlik med svojimi pričami. Vsi moramo biti priče njegovega usmiljenja, njegove ljubezni do naših družin, naših sosedov, mest, kjer prebivamo, in do sveta, v katerem živimo.
Postati prave mladike na Jezusovi trti
Postanimo prave mladike, polne sadov na Jezusovi trti. Zaželimo mu dobrodošlico v svojem življenju, kadarkoli želi vstopiti vanj. Prihaja kot Resnica, ki mora biti izgovorjena, kot Življenje, ki ga moramo živeti, kot Luč, ki mora odsevati, kot Ljubezen, ki mora biti ljubljena, kot Pot, po kateri moramo hoditi, kot Sreča, ki jo moramo širiti, kot Mir, ki ga moramo sejati, kot Žrtev, ki jo moramo darovati v naših družinah in med našimi sosedi — naj bodo blizu ali daleč.
Obrezovanje mladike, da bi lahko obrodila več sadov
Oče, vinogradnik, obreže mladiko, da bi rodila več sadov, mladika pa se tiho, ljubeče, brezpogojno pusti obrezati. Vsi vemo, kaj pomeni trebljenje, kajti v vseh naših življenjih mora biti križ in čim bližje smo mu, tem močnejši je dotik križa in trebljenje je veliko bolj intimno in občutljivo.
Vsi sadeži so na mladikah
Še ena stvar je, na katero so me sestre opozorile, namreč, da na trti niso videle sadov. Vsi sadeži so bili na mladikah. Potem so mi dejale, da je Jezusova ponižnost tolikšna, da potrebuje mladiko, da lahko obrodi sadež. Zaradi tega je tako zelo skrbel za povezanost — da bi lahko obrodil sad, ki bi ga bilo mogoče odtrgati le s silo.
Tesna povezanost trte z mladikami
Ko sem bila zadnjikrat v Rimu in sem sestram novinkam hotela dati nekaj napotkov, sem pomislila, da je to poglavje (Jn 15) najlepše sredstvo, da bi razumele, kaj pomenimo Jezusu in kaj Jezus pomeni nam. Toda nisem se zavedala tako živo kakor tiste mlade sestre, ko so opazovale povezanost trte z mladikami; zaznale so, da je povezanost tako tesna, kakor da bi bilo trto strah, da bi izgubila kako mladiko.
Vsak od nas je mladika
Petnajsto poglavje evangelija po svetem Janezu nas privede v Kristusovo bližino. Mislim, da je to poglavje tako primerno za nas, ker je mladika na vinski trti natanko tisto, kar je vsak naš sodelavec. Oče, vinogradnik, mora obrezati mladike, da bi lahko čim bolje obrodile. Sad, ki ga moramo prinesti svetu, je zelo lep — ljubezen Boga Očeta (»Kakor je mene ljubil Oče, tako tudi jaz vas ljubim«) in veselje (»Ostanite v moji ljubezni in moje veselje bo v vas«). Vsak izmed nas je mladika.