Misli Matere Terezije
Toplina človeške roke
Nekega dne sem hodila po londonskih ulicah in opazila precej vinjenega človeka. Videti je bil tako žalosten in ubog, da sem stopila naravnost k njemu, ga prijela za roko, jo stresla in ga vprašala: »Kako ste?« Moja roka je vedno topla — in odgovoril je: »Oh, po tako dolgem času čutim toplino človeške roke.« Njegov obraz je zažarel, čisto se je spremenil. Hočem reči le, da majhne stvari, ki jih naredimo z veliko ljubezni, prinesejo veselje in mir.
Samo majhne stvari
Ne moremo delati velikih stvari — delamo lahko samo majhne stvari z veliko ljubezni. Sestre opravljajo majhne reči: pomagajo otrokom, obiskujejo osamljene, bolne, nezaželene. V eni od hiš so sestre obiskale žensko, ki je živela sama. Ljudje so jo potem našli, ko je bila že dolgo mrtva. Našli pa so jo zato, ker je njeno telo začelo razpadati.
Poslušalske skupine
Ponekod, na primer v Angliji, imamo sodelavce, ki sestavljajo majhne »poslušalske skupine«. Hodijo k ljudem, običajno v hiše starejših ljudi, sedijo z njimi in jih pustijo govoriti in še govoriti. Stari ljudje imajo zelo radi, če jih kdo posluša, čeprav pripovedujejo zgodbe izpred tridesetih let. Poslušati, kadar nihče drug noče poslušati, je čudovita stvar.
Navadne stvari z izredno ljubeznijo
Naučite svoje otroke moliti in molite z njimi. Jezus je sebe naredil za kruh življenja, da bi nam dal svoje življenje, da bi postali kakor on; bodimo torej sveti kot Jezus, polni usmiljenja, polni ponižnosti; kajti po medsebojni ljubezni ljubimo njega. Kako ljubimo? Ne v velikih rečeh, pač pa v malih in z veliko mero ljubezni. Ko je bila mala Terezija razglašena za svetnico, je sv. oče rekel: »Navadne reči je delala z izredno ljubeznijo.«
Ni pomembno, koliko naredimo, temveč koliko ljubimo
Nikoli ne mislite, da majhno opravilo, ki ste ga naredili za vašega soseda, ni veliko vredno. Ni pomembno, koliko naredimo, temveč koliko ljubezni vložimo v svoje dejanje. To je tisto, kar dobri Bog išče — in sicer zato, ker je on ljubezen in nas je ustvaril po svoji podobi, ’da bi ljubili in bili ljubljeni'. Zanesljivo spoznajte svojega soseda, kajti to poznavanje vas bo vodilo k veliki ljubezni, ljubezen pa vas bo vodila k osebnemu služenju.
Morda samo nasmešek
Kristusova ljubezen bi morala biti živa vez med nami vsemi. Potem bo svet vedel, da smo prave misijonarke dobrote. Morda se komu samo nasmehnemo, ga na kratko obiščemo, komu samo zakurimo ogenj, napišemo pismo slepemu človeku, mu prinesemo malo premoga, poiščemo čevlje, komu beremo; to so le drobci, da, čisto drobcene malenkosti, pa so vendarle naša udejanjena ljubezen do Boga.
V dejanjih izpričana ljubezen
Ljubezen ne živi od besed, niti je z besedami ne moremo razložiti — zlasti ne tiste ljubezni, ki služi njemu, ki od njega prihaja, ki njega najde in se ga dotika. Doseči moramo srca in zato moramo ljubezen dokazati z dejanji.
»Iščite najprej božje kraljestvo« (Mt 6,33)
... Apostol sv. Peter... nam naroča, naj vse skrbi preložimo na Gospoda, ki skrbi za nas. In zakaj naj bi Bog ne skrbel za nas, ko pa nam je poslal svojega Sina in z njim vse? Sv. Avguštin pravi: »Kako morete dvomiti, da vam bo Bog dal vse dobro, ko pa je milostno privolil, da prevzame nase vaše zlo?« To nam mora vlivati zaupanje v božjo previdnost, ki ohranja celo cvetlice in ptice... Ne želim, da bi delo postalo posel, ampak da bi ostalo delo ljubezni.
Kakor je Bog načrtoval
... Prav dejstvo, da je Bog poslal na vašo pot neko dušo, je znamenje, da želi, da zanj ali zanjo nekaj ukrenete. To ni slučaj, to je Bog načrtoval. Po vesti smo njej ali njemu dolžni pomagati.
Živeti za vsak dan posebej
Morali bi čutiti veselje in svobodo uboštva in deliti veselje ljubezni. Veliko nam je dano, veliko porabimo. Živimo za vsak dan posebej, zanašajoč se na božjo previdnost. Doživljamo veselje svobodnega uboštva. Želimo občutiti radost delitve... Dajanje mora obroditi veselje...