Misli Matere Terezije
Nezmotljivi, kadar ste ubogljivi
Dobri Bog vam je izročil svoje delo. Želi, da njegovo delo opravljate na njegov način. Uspeh ali neuspeh mu ne pomenita nič, dokler opravljate njegovo delo po njegovem načrtu in njegovi volji. Kadar ste ubogljivi, ste nezmotljivi. Hudič si na vse načine prizadeva, da bi pokvaril božje delo. Ker pa zoper Boga ne more nič storiti, sili nas, da bi božje delo opravljali po svoje. Tu torej hudič pridobiva, mi pa izgubljamo.
Duh misijonark ljubezni
Pustimo, da bo naše življenje izražalo duha misijonark ljubezni: popolno darovanje Bogu z medsebojnim zaupanjem in ljubeznijo do vseh. Če bomo zares prejeli tega duha, bomo zares postali Kristusovi sodelavci — poslanci njegove ljubezni. Ta duh mora izvirati iz vaših src in se razširiti v vaše družine, soseščine, mesta, dežele in na ves svet.
Sam sem gospodar svoje volje
Bog je vse ustvaril. Vse metulje, vse živali — vso naravo je ustvaril za nas. Živalim ni dal moči volje, da bi lahko izbirale. Imajo le instinkt. Živali znajo biti zelo ljubeznive in ljubijo zelo lepo, toda to je njihov instinkt. Človeško bitje pa lahko izbira. To je edina stvar, ki nam je Bog ne vzame. Moč volje, moč, da hočemo. Hočem iti v nebesa in bom šla po božji milosti. Če hočem zagrešiti greh in iti v pekel, je to moja izbira. Bog me ne more prisiliti drugače. Zaradi tega se odrečemo tej moči volje, ko postanemo verni.
Podreditev kot blaženost
Jezus hoče danes v vas oživiti svojo popolno podreditev svojemu Očetu. Pustite mu, da to stori. Ni pomembno, kako se počutite, dokler je njemu dobro v vas... Podreditev je za tistega, ki ljubi, več kakor dolžnost — je blaženost.
Če Bog ni ničesar dolžan...
Popolna izročitev pomeni popolno darovanje nas samih Bogu. Ker se je Bog daroval za nas in je pripravljen dati nič manj kot samega sebe, ali se mu bomo odzvali samo z delcem sebe? Odpovejmo se svojemu jazu in tako pripravimo Boga do tega, da živi za nas. Zatorej mu moramo dovoliti, da si osvoji naše duše, če ga hočemo imeti v sebi.
Jezus zahteva popolno izročitev
Jezus zahteva od mene le, da se naslonim nanj; da le njemu popolnoma zaupam; da se mu brez pridržkov izročim. Potrebno je le, da se pri svojem izpopolnjevanju odrečem lastnim željam. Tudi kadar se počutim kakor ladja brez kompasa, se mu moram popolnoma izročiti. Ne smem poskušati, da bi nadzorovala božja dejanja. Ne smem si želeti jasne zaznave o svoji hoji ob poti, niti natančnega poznavanja mesta, kjer sem na poti svetosti.
Pravo notranje življenje
Pravo notranje življenje nam omogoča, da naše dejavno življenje gori dalje in použiva vse. Omogoča nam, da najdemo Jezusa v temačnih luknjah najrevnejših predelov, v najubožnejši bedi revnih, v golem Bogu-Človeku na križu, ki je zaničevan, zadnji med ljudmi, mož bolečin, izkušen v trpljenju, z bičanjem in križanjem poteptan kakor črv.
Človek potrebuje tišino
Človek potrebuje tišino. Zato, da sam ali skupaj z drugimi išče Boga v njej. V tišini zbiramo notranjo moč, ki jo delimo med delovanjem, vložimo v najmanjšo dolžnost in potrošimo v najhujših naporih, ki nas doletijo. Tišina je bila pred stvarjenjem in nebesa so se razširila brez besede. Kristus je bil rojen v najgloblji tišini noči; in četudi ni bilo tako silne moči kakor njegova, »ni vpil, ni delal hrupa in ni dal slišati svojega glasu po ulicah«.
Sad tišine
Sad tišine je molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni je služenje.
Tišina je najpomembnejša pri vzgoji sester
Nekoč me je nekdo vprašal, kaj se mi zdi najpomembnejše pri vzgoji sester. Odgovorila sem: tišina. Notranja in zunanja tišina. Tišina je v redovni hiši bistvenega pomena. Tišina ponižnosti, ljubezni, tišina oči, ušes, jezika. Ni življenja v molitvi brez nje.