Misli Matere Terezije
Nikoli nikogar ne zavrnemo
Če zares popolnoma pripadamo Bogu, mu moramo biti na razpolago, mu moramo zaupati. Nikoli ne smemo biti zaskrbljeni zaradi prihodnosti. Ni razloga, da bi bili. Bog je tam. Ni bilo enega samega dneva, da bi koga zavrnile, ker ne bi imele postelje ali česa drugega, pa imamo opraviti s tisoči in tisoči ljudi. Imamo 53.000 gobavcev, in vendar nismo nikoli nikogar odslovili, ker mu ne bi imeli kaj dati. Vedno imamo, čeprav nimamo plač, nobenih dohodkov, sploh ničesar. Preprosto dobivamo in dajemo. To je tako lep božji dar...
Bog je zvest svojim obljubam
Naša odvisnost od božje previdnosti je čvrsta in živa vera, da nam Bog lahko pomaga in nam hoče pomagati. Da nam lahko pomaga, je očitno, ker je vsemogočen; da hoče pomagati, je zanesljivo, ker je tako obljubil v številnih odlomkih iz svetega pisma in ker je neskončno zvest svojim obljubam. Kristus nas spodbuja, da zaupamo tem besedam: »Karkoli boste prosili v molitvi, verjemite, da se vam bo dalo.«
Kako bo Bog skrbel šele za nas...
...Če Bog hrani krokarjeve mladiče, ki vpijejo k njemu, če hrani ptice, ki ne sejejo, ne žanjejo, niti ne spravljajo v žitnice, če tako lepo oblači cvetlice na polju, kako bo šele skrbel za ljudi, ki jih je naredil po svoji podobi in jih sprejel za svoje otroke, če le delujemo kot njegovi otroci, če se držimo njegovih zapovedi in mu zaupamo.
Vsak dan čudež
Vsak dan se zgodi kak čudež. Ni dneva brez kake obzirne božje pozornosti, kakega znamenja njegove ljubezni in skrbi, kot je bilo takrat, ko nam je zmanjkalo hrane. Prav tedaj pa so se šole v Kalkuti zaprle in ves kruh so prinesli nam, da ljudje ne bi bili lačni. Dva dni so naši ubogi imeli kruha, da so se lahko do sitega najedli. Največji čudež je, da Bog lahko deluje po majhnih, nepomembnih stvareh, kot smo mi. Uporablja nas, da opravljamo njegovo delo.
Delo za mir je božje delo
Ubogi morajo vedeti, da jih ljubimo, da so zaželeni. Oni sami ne morejo dati ničesar, razen ljubezni. Naša skrb pa je, da to sporočilo ljubezni in usmiljenja razširjamo. Svetu poskušamo prinesti mir po našem delu. Toda delo je božji dar.
Narodi bi morali ščititi uboge
Danes narodi vlagajo preveč truda in denarja v obrambo svojih meja. Zelo malo vedo o revščini in trpljenju v deželah, kjer ljudje živijo v bedi in pomanjkanju. Če bi le branili te nebogljene ljudi s hrano, z zatočiščem in obleko, bi bil svet po mojem srečnejši.
Največji uničevalec miru
Splav je ubijalec miru na svetu... največji uničevalec miru. Če namreč mati lahko uniči svojega lastnega otroka, kaj preostane drugim, kot da ljudje drug drugega ubijajo. Ničesar ni, kar bi jim moglo to preprečiti.
Če nimamo miru...
Če danes nimamo miru, je to zato, ker smo pozabili, da pripadamo drug drugemu, da je tisti mož, tista žena, tisti otrok moj brat ali moja sestra. Če bi vsakdo v svojem sosedu videl božjo podobo, ali mislite, da bi še potrebovali tanke in generale?
Mir se začne z nasmehom
Ne uporabljajmo bomb in pušk, da bi premagali svet. Uporabljajmo ljubezen in usmiljenje. Mir se začenja z nasmehom — petkrat na dan se nasmehnite nekomu, kateremu se pravzaprav sploh ne želite nasmehniti. Naredite to za mir. Na ta način izžarevajmo božji mir in prižigajmo njegovo luč, in ugašajmo v svetu in v srcih vseh ljudi sovraštvo in željo po oblasti.
»Naj Te oznanjam brez oznanjevanja«
Oznanjajmo Kristusov mir, kot je to delal on. Hodil je okoli in delal dobro. Svojih dobrotljivih del ni prenehal opravljati, ker so ga farizeji in drugi sovražili ali poskušali pokvariti delo njegovega Očeta. Preprosto je hodil okoli in delal dobro. Kardinal Newman je zapisal: »Pomagaj mi razširjati Tvoj vonj povsod, kjer hodim. Naj Te oznanjam brez oznanjevanja, ne z besedami, pač pa s svojim zgledom.«