Misli Matere Terezije
Naš drugi jaz
Med našimi sodelavci je zelo veliko bolnih in pohabljenih, ki često ne morejo storiti ničesar, da bi z nami delili delo. Tako posinovijo sestro ali brata, kateremu darujejo vse svoje trpljenje in svoje molitve. Sestra ali brat pa jih v celoti vključita v tisto, kar opravljata. Tako postanejo ena oseba in se imenujejo drugi jaz. Jaz imam svoj drugi jaz v Belgiji, v osebi Jacqueline de Decker. Moji dragi trpeči sestre in bratje, bodite prepričani, da vsaka od nas prosi za vašo ljubezen pred božjim prestolom.
Trpljenje, deljeno s Kristusovim trpljenjem
Trpljenja je po svetu vedno več. Ljudje so lačni nečesa, kar je lepše, nečesa, kar je večje od tistega, kar jim drugi ljudje lahko dajo. Danes vlada na svetu velika lakota po Bogu. Povsod je veliko trpljenja, velika pa je tudi lakota po Bogu in medsebojni ljubezni. Trpljenje samo ni nič; toda trpljenje, ki je deljeno s Kristusovim trpljenjem, je čudovit dar. Človekov najlepši dar je, da more biti deležen Kristusovega trpljenja.
Zapomnite si, da vstajenje mora priti
Trpljenje je radost, če ga skupaj sprejemamo in prenašamo. Zapomnite si, da se Kristusovo trpljenje vedno zaključi z radostjo njegovega vstajenja. Kadar torej v svojem srcu čutite Kristusovo trpljenje, se spomnite, da vstajenje mora priti — veselje velike noči se mora zasvitati. Nikoli ne dopustite, da bi vaše srce karkoli napolnilo s tako žalostjo, da bi pozabili na radost vstalega Kristusa. Trpljenje samo po sebi ne prinaša veselja, prinaša pa ga trpeči Kristus...
Kalkutske ulice vodijo k vratom slehernega človeka
Ulice Kalkute vodijo k vratom slehernega človeka in prav bolečina, prav razvalina naše Kalkute srca pričata o slavi, ki je nekdaj bila in bi morala še biti.
Največje trpljenje
Na svetu je veliko trpljenja — zelo veliko. In materialno trpljenje je zaradi lakote, zaradi brezdomstva, zaradi vseh vrst bolezni. Še vedno pa mislim, da je največje trpljenje osamljenost, občutek, da nisi ljubljen, da nimaš nikogar. Vedno bolj sem spoznavala, da je najhujša bolezen, ki jo kdorkoli kdajkoli lahko občuti, biti nezaželen. Ko bodo vsi spoznali, da je naš trpeči sosed sam Bog, boste spoznali tudi posledice — tistega dne ne bo več revščine in me — misijonarke ljubezni — ne bomo več imele dela.
Zakaj so morali ljudje umirati od sestradanosti
Če so ubogi morali kdaj umreti zaradi lakote, niso umrli zato, ker Bog ni poskrbel zanje, pač pa zato, ker jim vi in jaz nismo dali, ker nismo bili orodje ljubezni v božjih rokah, da bi jim dali kruha, da bi jim dali obleko; ker ga nismo prepoznali, ko je Kristus spet prišel v bedni preobleki — v lačnem človeku, v osamljenem človeku, v brezdomnem otroku in iskal zavetja... Trpljenja enih more biti kriv pohlep drugih.
Trpljenje zaradi pomanjkanja miru v družini
Danes je po svetu toliko trpljenja in mislim, da se velik del le-tega začenja doma. Svet tako trpi, ker ni miru. Miru pa ni, ker ga ni v družini in imamo na tisoče in tisoče razbitih domov. Iz naših domov moramo narediti središča sočutja, neprenehoma moramo odpuščati in tako prinašati mir.
Trpljenje je Jezusov poljub
Ko vidim ljudi trpeti, se počutim tako nemočno. Težko je, toda edina pot, ki jo najdem, je, da rečem, »Bog te ljubi«. To vedno povežem z mislijo: »To je znamenje, da si prišel Kristusu na križu tako blizu, da te lahko poljubi.« Spominjam se, da sem to rekla tudi ženi, ki je umirala za rakom ob njej pa so stali njeni otroci.
Sprejeti »dar« trpljenja
Danes je svet »odprta Kalvarija«. Duševno in telesno trpljenje je prisotno vsepovsod. Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečina, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub — znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi. Sprejmite jih kot dar – vse za Jezusa. Resnično doživljate Kristusovo trpljenje, zato sprejmite Jezusa, ko vstopa v vaše življenje – potolčen, razdvojen, poln bolečin in ran.
Pustite, da vas Bog uporabi, ne da bi se posvetoval z vami...
Pustite, da vas Bog uporabi brez posvetovanja z vami. Pustite, da vas Bog ujame... Pustite se mu ujeti, potem pa mu pustite, da popolnoma razpolaga z vami. Nismo niti veliki, niti majhni, pač pa takšni, kot smo v božjih očeh. Samo če se popolnoma predajamo, nas Bog lahko uporabi, ne da bi se posvetoval z nami.