»Pripeljite tudi duhovnika«

Dogodilo se je tudi, da so sestre našle starca v podobni žalostni situaciji. Nekaj skromnega so naredile zanj. Čez dva dni je rekel: »Prinesle ste Boga v moje življenje. Pripeljite še duhovnika.« Pripe­ljale so duhovnika. Po 60 letih je opravil sv. spoved in naslednjega dne je umrl.

Ni pomembno, kaj in koliko delamo, ampak koliko ljubezni vlo­žimo v dejanje, ker je to naša ljubezen do Boga v dejanju.

»Bog me ljubi«

Pred nekaj meseci so našli na ulici v Melbournu moža, alkoholika, ki je živel že mnogo let v tej državi. Sestre so ga odpeljale v svoj dom. Ko je videl, kako so ravnale z njim, kako so skrbele zanj, mu je nena­doma postalo jasno: »Bog me ljubi.« Zapustil je dom in se ni nikoli več vdal pijači. Vrnil se je k svoji družini, k svojim otrokom. Zopet je začel delati. Ko je dobil prvo plačo, je prišel k sestram, jim izročil denar in rekel: »Želim, da ste še za druge božja ljubezen, kot ste bile zame.«

To preprosto delo.

»Živel sem kot žival...«

Naše sestre in bratje v Kalkuti delajo za najubožnejše med ubogimi, ki so nezaželeni, neljubljeni, bolni in umirajo, delajo za gobave in za majhne otroke. Toda povem vam, da v 25 letih nisem nikoli slišala ubožca, ki bi se pritoževal ali preklinjal in ki bi se čutil nesrečnega. Spominjam se, da sem nekoč našla na ulici človeka, ki so ga črvi skoraj požrli. Rekel mi je: »Na ulici sem živel kot žival, umrl bom pa kot angel, ljubljen in negovan.« Resnično je umrl kot angel — imel je zelo lepo smrt.

Sreča se vrača

Včasih resnično lahko vidimo, kako se sreča vrača v življenja ljudi, ki jim je bila nekoč odvzeta. Sreča se vrača z njihovim spoznanjem, da mnogi resnično skrbijo zanje. Če so bolni, se jim izboljša celo zdravje.

Otrok je največji božji dar družini

Kakšno je bilo veselo oznanilo, ki ga je prinesel Jezus? Bog je ljube­zen. Bog ljubi tebe. Bog ljubi mene. Bog je ustvaril tebe in mene za večje stvari... da bi ljubili in bili ljubljeni. Na svetu nismo le številke. In zato je čudovito spoznanje, da obstaja še nerojeni otrok, ki je božji dar. Največji božji dar družini je otrok, ker je sad ljubezni.

Življenje pripada Bogu

Ne govorim zakonito ali nezakonito, toda mislim, da ne bi smel nihče dvigniti roke zoper življenje, odkar je življenje, božje življenje v nas in tudi v nerojenem otroku. Mislim, da mora Bog slišati jok otrok, ki so umorjeni še pred rojstvom...

Umor nerojenega otroka zaradi strahu

Z bolečino spremljam dogajanja v zahodnih državah. Strah pred oskrbovanjem in izobraževanjem otroka in strah, da bo otrok pre­več, privede do umora. Po mojem mnenju so ljudje, ki naredijo tak­šno dejanje, najubožnejši na svetu. Otrok je božji dar. Menim, da je dežela, ki je prisiljena umoriti še nerojenega otroka za druge posebne dosežke in užitke, najubožnejša. Bojijo se nahraniti še enega otroka!

Atomska bomba

Atomska bomba ustvarja na svetu strah in nezaupanje med narodi, ker je to le eno orožje več za uničenje človeštva — čudovite božje navzočnosti na svetu...

Dejanje proti božjemu stvarstvu

Otrok potrebuje ljubezen in skrb, da bi izpolnil božjo voljo... Poškodovati otroka je dejanje proti božjemu stvarstvu.

Narodi, ki uničujejo življenja, so najbolj ubogi

Zame... je življenje najlepši božji dar človeštvu. Prav zato so ljudje in narodi, ki uničujejo življenja s splavi in evtanazijo, najbolj ubogi, ker nimajo hrane še za enega otroka in nimajo zavetja še za enega osta­relega človeka. Torej morajo dodati svetu še en krut umor.