Ubogi so veliki ljudje!

Moramo jih ljubiti, ne iz občutka usmiljenja do njih. Ljubiti jih moramo zato, ker je Jezus v žalostni preobleki v ubogih. Naši bratje in sestre so. Naši ljudje so. Tisti gobavci, tisti umirajoči, lačni, nagi. Oni so Jezus!

Sprejmite, kar vam daje; dajte, kar vam vzame

Dajte Jezusa svojim ljudem, ne z besedami, ampak z zgledom, s svojo ljubeznijo do njega; z izžarevanjem njegove svetosti in s širjenjem vonjave njegove ljubezni, kamorkoli greste. Samo ohra­nite Jezusovo veselje nad to svojo močjo. Bodite srečni in v miru. Sprejmite, kar vam daje, in dajte, kar vam vzame, z veselim smehlja­jem. Njemu pripadate. Povejte mu: »Tvoj sem, in če me razrežeš na koščke, bo vsak posamezen košček samo tvoj.« Pustite Jezusu, da postane žrtev in svečenik v vas.

Pripadam Kristusu

Albanka sem po rodu. Zdaj sem indijska državljanka. Sem tudi kato­liška redovnica. S svojim delom pripadam vsemu svetu. Ampak po srcu pripadam Kristusu.

Vse, kar storimo, je za Jezusa

Vse, kar storimo — naše molitve, naše delo, naše trpljenje — je za Jezusa. Naše življenje nima drugega razloga ali nagiba. To je tisto, česar mnogi ljudje ne razumejo. Služim Jezusu štiriindvajset ur na dan. Karkoli storim, je zanj. In on mi daje moč. Ljubim ga v ubogih in uboge v njem. Ampak vedno je Gospod na prvem mestu. Kadarkoli pride obiskovalec v naš dom, ga peljem v kapelo, da nekaj časa moli. Pravim mu: »Najprej pozdravimo Gospodarja hiše.

»Kamorkoli te Bog postavi, tam je tvoj poklic«

Tako velja za vse nas: ni pomembno, kaj delamo ali kje smo, koliko časa se spominjamo, da smo njegovi, da pripadamo njemu, da ga ljubimo. Sredstva, ki nam jih daje, najsi delamo za bogate ali za uboge, najsi delamo z ljudmi višjega ali nižjega sloja, niso pomembna; ampak je pomembno to, koliko ljubezni vlagamo v delo, ki ga opravljamo.

Poklic delati za gobavce

Pred nekaj tedni je eden naših bratov žalosten prišel k meni in rekel: »Moj poklic je, delati za gobavce. (Ljubi gobavce.) V tem poklicu želim preživeti svoje življenje.« Rekla sem mu: »Motiš se, brat. Tvoj poklic je pripadati Jezusu. Izbral te je zase in delo je samo sredstvo tvoje ljubezni do njega v dejanju. Zato ni pomembno, kaj počneš, glavna stvar je, da pripadaš njemu, da si njegov, da ti daje možnost delati zase.

Izžarevati veselje, da pripadamo Bogu

Potrudite se, da hodite v božji prisotnosti, da vidite Boga v vsakomer, ki ga srečate, in da ves dan živite vaše jutranje premišlje­vanje. Na ulicah še posebno izžarevajte veselje, ker pripadate Bogu, ker živite z njim in ste njegovi. Zato bi morali na ulicah, v zavetiščih, pri vašem delu vedno moliti z vsem srcem in vso dušo. Vsi smo bili poklicani... Dejstvo, da vam je bil dan dar, lahko pred­stavlja ta klic.

Naš poklic pripadati Jezusu

Naš poklic je streči najbolj ubogim med ubogimi; naš poklic je pri­padati Jezusu v prepričanju, da nas nič in nihče ne more ločiti od njegove ljubezni.

Kristus nas izbere

»Niste vi mene izvolili, temveč sem jaz izvolil vas« (Jn 15,16). Kristu­sova izbira napravi iz nas to, kar smo... On bo izpolnil svoj načrt v nas in po nas, kljub vsem našim pomanjkljivostim in napakam.

Božja pozornost in dobrota

Bog skrbi za svoje uboge z našo pomočjo. Pokazal nam je tako dobrotljivost in prijaznost v toliko drobnih stvareh! ... Če bi pisala ali govorila ure in ure, bi lahko dala tisoče dokazov za rahločutno prijaznost in dobrotljivost našega Boga.

Hindujska družina deli z drugimi

Nikoli ne bom pozabila noči, ko je neki mož prišel k nam in rekel: »Tam je družina z osmimi otroki, ki že dolgo nima kaj jesti. Storite kaj.« In tako sem nesla nekaj riža tisti družini in videla sem strašno lakoto na obrazih otrok. Mati je razdelila riž in odšla ven. Ko se je vrnila, sem rekla: »Kam pa ste šli vi? Kaj ste delali?« In rekla je zelo lepo: »Tudi oni so lačni.« Nisem bila presenečena, da je dala drugim, ampak sem bila zelo presenečena, da je vedela za tisto drugo družino.