»Resnično, povem vam: Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža in postane kot ta otrok, tisti je v nebeškem kraljestvu največji (Lk 18,3-4).« (AL 18)

»Evangelij nas spominja tudi na to, da otroci niso last družine, temveč da imajo pred sabo svojo lastno življenjsko pot.« (AL 18)

»Dejansko je tako, da 'kdor spoštuje očeta, dobi odpuščanje grehov, in kdor časti svojo mater, je kakor tisti, ki zbira zaklade' (Sir 3,3-4).« (AL 17)

»Otroci so pozvani, da sprejmejo in udejanjajo zapoved: 'Spoštuj očeta in mater' (2 Mz 20,12), kjer glagol 'spoštovati' pomeni v polnosti izpolniti družinske in družbene obveznosti, ne da bi jih zanemarili…« (AL 17)

»Starši imajo dolžnost, da resno izpolnijo svoje vzgojno poslanstvo, kot pogosto učijo svetopisemski modreci (prim. Prg 3,11-12; 6,20-22; 13,1; 22,15; 23,13-14; 29,17).« (AL 17)

»Družina je kraj, kjer starši postanejo prvi učitelji v veri svojih otrok. Gre za 'obrtniško' nalogo, ki se prenaša z osebe na osebo: 'In če te nekega dne tvoj sin vpraša [...] mu odgovori' (2 Mz 13,14).« (AL 16)

»Psalm poveličuje družinsko oznanilo vere:

'Kar smo slišali in zvedeli, kar so nam naši očetje pripovedovali,

ne bomo prikrivali njih sinovom,

pripovedovali bomo prihodnjemu rodu o Gospodovih slavnih delih

in o njegovi moči in o čudežih, ki jih je storil.

Postavil je namreč v Jakobu zapoved, dal je postavo v Izraelu.

Naročil je našim očetom, naj oznanjajo svojim sinovom,

da to spozna prihodnji rod, sinovi, ki se bodo rodili;

da bodo vstali in pripovedovali svojim sinovom' (Ps 78,3-6).« (AL 16)

»Sveto pismo ima družino tudi za kraj poučevanja otrok v veri. To se kaže v opisu praznovanja pashe (prim. 2Mz 12,26-27; 4 Mz 6,20-25).« (AL 16)

»(Raz 3,20) Tako je opisana hiša, ki sprejema v svojo notranjost Božjo navzočnost, skupno molitev in zato Gospodov blagoslov. To izraža tudi sklepna hvalnica psalma 128, ki smo jo sprejeli za osnovo: 'Glej, tako se blagoslavlja mož, ki se boji Gospoda. Blagoslovi naj te Gospod s Siona, da boš gledal srečo Jeruzalema vse dni svojega življenja' (Ps 128,4-5).« (AL 15)

»V Razodetju je prikazan nepozaben prizor: 'Glej, stojim pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj' (Raz 3,20).« (AL 15)