»Družina je podoba Boga, ki je občestvo oseb. Pri krstu je Očetov glas Jezusa predstavil kot svojega ljubljenega Sina in v tej ljubezni nam je dano prepoznati Svetega Duha (prim. Mr 1,10-11).« (AL 71)

»Družina torej Božjemu bistvu ni nekaj tujega. Ta trinitarični vidik para se odraža tudi v Pavlovi teologiji, ko ga apostol povezuje s 'skrivnostjo' zedinjenja Kristusa in Cerkve (prim. Ef 5,21-33).« (AL 11)

»Troedini Bog je občestvo ljubezni in družina je njegov živi odsev. Besede sv. Janeza Pavla II. nam pojasnjujejo: 'Naš Bog v svoji najgloblji skrivnosti ni samota, temveč družina, ker ima v sebi očetovstvo, sinovstvo in bistvo družine, ki je ljubezen. Ta ljubezen je v Božji družini Sveti Duh'.« (AL 11)

"Sposobnost človeškega para, da posreduje življenje, je pot, po kateri se razvija zgodovina odrešenja. V tej luči postane rodoviten odnos para podoba, skozi katero odkrijemo in opišemo skrivnost Boga, ki je temelj za krščansko pojmovanje Svete Trojice, ki v Bogu zre Očeta, Sina in Duha ljubezni." (AL 11)

"Par, ki ljubi in posreduje življenje, je resnična in živa 'podoba', … zmožna je pokazati Boga stvarnika in odrešenika. Zato postaja rodovitna ljubezen simbol notranje Božje resničnosti." (AL 11)

»'In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril' (1 Mz 1,27). Presenetljivo je, da ima 'Božja podoba' kot razlagalno vzporednico prav par 'moški in ženska'." (AL 10)

"Družina za praznično mizo. V središču srečamo par, očeta in mater, z njuno zgodbo ljubezni. V njiju se uresničuje tisti prvotni načrt, ki ga sam Kristus jasno prikliče v spomin: »Ali niste brali, da ju je Stvarnik od začetka ustvaril kot moža in ženo?« (Mt 19,4). V teh besedah odzvanja naročilo Prve Mojzesove knjige: »Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo« (1 Mz 2,24)." (AL 9)

"Blagor vsem, ki se boje Gospoda in hodijo po njegovih potih!

Zakaj sad truda svojih rok boš užival, srečen boš in dobro ti bo.

Tvoja žena bo ko rodovitna trta v notranjosti tvoje hiše,

tvoji otroci kakor oljčne mladike okoli tvoje mize.

Glej, tako se blagoslavlja mož, ki se boji Gospoda.

Blagoslovi naj te Gospod s Siona,

da boš gledal srečo Jeruzalema vse dni svojega življenja,

da boš gledal svojih otrok otroke.

Mir bodi nad Izraelom! (Ps 128,1-6)." (AL 8)

"Sveto pismo zelo pogosto govori o družinah, rodovih, v njem je polno ljubezenskih zgodb in družinskih kriz, in sicer od prve strani, ko stopi na prizorišče družina Adama in Eve s svojim bremenom nasilja, a tudi z močjo življenja, ki se nadaljuje (prim. 1 Mz 4), do zadnje strani, kjer smo priča svatbi neveste in Jagnjeta (prim. Raz. 21,2.9). Tako hiša, zgrajena na skali ali na pesku, ki ju opiše Jezus, predstavlja toliko družinskih situacij, ki so sad osebne svobode njihovih članov." (AL 8)

»Radost ljubezni, ki jo živijo družine, je tudi velika radost Cerkve.« (AL 1)