Ponedeljek v velikonočni osmini

Ostani z nama, ker se večeri! Ganljiva prošnja učencev iz Emavsa.

Saj je nam vsem obljubil: Jaz ostanem z vami vse dni, do konca sveta.

A pridejo dnevi, ko je treba za to prositi. Smo šele na romanju skozi svoje »postne dni«.

Kadar telo gori v skušnjavi: Ostani z mano!

Kadar sem strt, obupan: Ostani z mano!

Kadar me razjeda dvom: Ostani z mano!

Kadar ne vem ne kod ne kam: Ostani z mano!

Velika noč

Skozi mesta in vasi, po vseh poteh in stezah, prek polj, v šumenju gozdov velika noč poje ...

Poezija.

Je le praznik bleščečih spominov?!

Na tem mogočnem stebru stoji vsa naša vera: Kristus je vstal!

Morda so učenjaki, morda so prebrali nešteto knjig in o vstajenju in o mrtvem Bogu in praznem grobu pišejo na dolgo in široko.

Preprosta žena je povedala dovolj: Moj Gospod živi!

Vélika sobota

Molk – po prestani orgiji trpljenja in smrti.

Molk – ob razsulu vseh zemskih načrtov, ki so jih nosili v svojih srcih tudi apostoli.

Molk – v pričakovanju nečesa velikega, kar zmore samo Bog.

Dan brez bogoslužnega opravila – tudi tu molk.

Gospod, nauči me molčati v trpljenju!

Gospod, nauči me molčati v neuspehih!

Gospod, nauči me molčati, ko mi bodo z obrekovanjem vzeli dobro ime!

Véliki petek

Groza vélikega petka.

Daritveni nož je razklal Kristusovo človeško in božjo naravo do takih globočin, da je v svet zadonel krik: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil.

Tako silnega krika zemlja še ni slišala. Donel bo do sodnega dne.

Višek trpljenja ni v skelečih ranah.

Strahota je v popolnem osamljenju. Sem ne seže niti ljubezen Matere Marije ne božanstvo druge božje Osebe.

Véliki četrtek

Dan je prepoln drhtenja, prepoln notranje napetosti in prepoln božje ljubezni. Zato je Cerkev vsebino vélikega četrtka razdelila na več praznikov.

Ker jih je ljubil do konca ...

Posebno pri Janezu, ki je še starček nosil v sebi vso skrivnost tega večera, je čutiti v vsaki besedi, kako podrhteva Kristusov glas, ko jim dopoveduje svoje najbolj srčne želje.

Vélika sreda

Desni razbojnik.

Bil je v resnici razbojnik. To je sam odkrito priznal. Javno.

A kakšna veličina!

Gospod, spomni se me!

Še danes boš z menoj v raju.

Prva kanonizacija in edina, ki jo je izrekel Kristus sam.

Torej še ni vse izgubljeno, četudi sem »razbojnik«. Misterij krivde in misterij milosti.

Véliki torek

Petrova iskrena duša!

Zatajil je Kristusa. Prej je ponosno prisegel: Če te vsi zapuste, jaz te ne bom. Kakšen siromak je človek!

A šel je »ven in se bridko zjokal«. Tršat mož, razbičan od vetrov na Galilejskem morju – je jokal.

Bil je slab. A kako je ljubil!

Še enkrat ga je pretreslo in je zajokal, ko je bil tretjič vprašan: Ali me ljubiš? Že potem po vstajenju.

Gospod, ti veš vse. Ti veš, da te ljubim.

Véliki ponedeljek

Človek nosi v sebi pekel in nebo.

Véliki teden se ob Kristusu srečavata Juda in Marija Magdalena. Eden drvi v prepad, druga v odrešenje – svetost.

Bil je odbran, da bo v zboru apostolov, a »šel je ven in se obesil«.

»In padel je na svoj obraz in razlil se mu je ves drob.«

Razvalina!

Žena s ceste pa stoji na Kalvariji ob križu in prva ponese v svet največjo skrivnost: Kristus je vstal.

Cvetna nedelja

Zadnje Kristusovo zmagoslavje – blišč za oči ljudi.

Hozana! Kolikim ljudem so že peli to pesem: na poročnih svatbah, na novih mašah. Potem pa je vse potihnilo.

Komaj zmagoslavni sprevod stopi v cerkev, zadonijo besede: Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa.

To je zdaj osnovni ton vse do velike vstajenjske noči.

Kristus mora skozi gmoto greha, našega greha, mojega greha!

Le tako smo odrešeni.

Cvetna sobota

Prazniki.

Toliko luči in okrasja včasih nadenemo, da ne vidimo več slike.

Tudi okvir je potreben v naših praznikih: božič, velika noč, Rešnje telo ... Saj v tem je smisel bogoslužne prenove.

Tudi veličastje je potrebno, ker nismo angeli – zgolj duhovi, ampak zemski ljudje, ki tudi božjo veličino doživljamo s čuti.

A vendarle ostane vse le cenen okvir – če ni notranje vsebine.