Moj jaz na oddihu. Tudi počitnic smo potrebni.

Sv. Marta

Gostoljubje. Tudi krščanski problem. Prve krščanske generacije, skozi stoletja samostani, mnoge krščanske hiše – so slovele zaradi gostoljubja. Kjer so vrata vedno zaprta, za njimi živi krščanstvo dvomljive vrednosti, pa četudi so »kloštrska« vrata. Lazarjeva hiša v Betaniji, kakšno uro hoda od Jeruzalema, je bila hiša gostoljubja. Kolikokrat se je Gospod ustavil pri njih, pa ne sam, kar s celo svojo »kompanijo«. Vrata so bila vedno odprta.

Hinavščina. Človek z dvojnim obrazom. Najbolj zanesljiva pot, da izgubiš zaupanje in spoštovanje ljudi.

Bog ne potrebuje naše duhovitosti.

Sv. Ana

Bolje: Marijini starši – Joahim in Ana. V novi liturgiji sta oba godova strnjena na en dan. Prav: s tem je na poseben način dan poudarek zakonski zvezi, iz katere je bil rojen edinstven otrok – edina žena, ki je bila že ob spočetju brez madeža. Od nekdaj je to praznik mater. Kaj je v naravnem redu lepšega kot materinstvo. O sv. Ani nam niti Sveto pismo ne pove nič.

Sv. Jakob, apostol

Zebedejeva sinova sta bila živahna fanta. »Sinova groma« jima je šaljivo rekel Kristus. Vsekakor sta pokazala svojo ognjevitost pri Samariji, kjer niso hoteli izkazati gostoljubnosti Kristusu in njegovim. »Ali hočeš, da rečeva, naj pride ogenj z neba in jih pokonča!« Dobila sta lekcijo, ki bi jo zaslužil marsikdo: »Ne vesta, kakšnega duha sta.« In tudi ambiciozna sta bila. Hotela sta sedeti v božjem kraljestvu: eden na desnici, drugi na levici.

Lenoba je velika okvara značaja.

Najtežje odpuste ljudje – nepoštenost.

Sv. Marija Magdalena

Končno so svetopisemski učenjaki utrdili, da je to ena in ista Marija iz Magdale, iz katere je Kristus izgnal »sedem hudih duhov« in ga je potem po apostolskih poteh spremljala, stala pod križem in na velikonočno jutro zdrvela s Kalvarije v Jeruzalem s sporočilom: Kristus je vstal. Ni pa to tista grešnica, ki je kradoma prišla v farizejevo hišo in s solzami močila Gospodove noge in jih brisala z lasmi.

Večni pubertetniki ali prezgodnji starci.