Mučeništvo Janeza Krstnika

Zadnjega preroka Stare zaveze slavi Cerkev dvakrat. Posebej se spominja njegove mučeniške smrti. Pri Janezu preseneča njegova možatost, premočrtnost, predanost poslanstvu. Neustrašeno je šel svojo pot, ne glede na javno mnenje, na sodbe politikov, pa tudi na hvalo ljudi. Jasno je vedel za svojo nalogo in jo izpolnil. Prav ta neuklonljivost ga je pripeljala v ječo. V njej je prebil skoraj leto dni.

Sv. Avguštin

Kaj more biti iz tega otroka? Postal je svetnik. V dvoje morda premalo verujemo: v kos božjega sveta, ki je v vsakem človeku, in v moč milosti. V vsej zablodelosti je Avguštin vendarle imel plemenito srce. Potopljeni svet, ki ga je v otroških letih gradila mati Monika. Čutnost in manihejske zmote so ga premetavale. Ob velikem škofu Ambrožu se je prebudil. A vendarle je bil potreben udarec milosti. Klic otrok s ceste: Vzemi – beri!

Sv. Monika

Zavetnica trpečih mater. Mož pogan, vzkipljiv. Veliko je z njim potrpela in dosegla, da se je dal pred smrtjo krstiti. Sinu Avguštinu je bilo tedaj sedemnajst let. Ta je postal nova, še večja skrb. Njegove miselne in moralne zablode so jo težile, saj je bila edina v družini krščena. Zgled diplomacije materinske ljubezni. Kako ga je spremljala, pa nikdar ni bila vsiljiva. Iz Afrike je šla prav do Milana za njim.

Nadležni tolažniki.

Saj je težko. A če kdo v svoji prizadetosti izgubi ravnotežje in se »spozabi« tako, da ti vzame dobro ime – morda za vedno, je treba tudi to razumeti.

Sv. Jernej, apostol

Natanael – Bartolomej. To je tisti apostol iz Kane Galilejske, Filipov prijatelj. Kakšen prizor! Filip sreča Jerneja: »Njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki, smo našli: Jezusa, Jožefovega sina, iz Nazareta.« Takoj se razodene Jernejeva hudomušnost. »Iz Nazareta more priti kaj dobrega?« »Pridi in poglej!« In sta šla. Ko ju Jezus zagleda, reče: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Pokonci človek.

Ožigosani ljudje. Kakor Kajn.

Devica Marija Kraljica

Vzhod ima to misel v svoji liturgiji in sakralni umetnosti že iz pradavnine. Ob poveličanem Kristusu-Vladarju poveličana Marija-Kraljica. Saj je njuno življenje povezano od prvega početka. Svoj odrešenjski višek doseže na Kalvariji in zato je razumljiva »božja logika«, da je Marija s Kristusom poveličana. V tem je vsebina današnjega praznika. Ko molim desetko rožnega venca: »ki je tebe v nebesih kronal«, v duhu vere gledam njeno proslavo v nebesih. Kraljica – Mati!

Sv. Pij X.

Ni bil učenjak, ni bil politik. V mnogih sodbah je bil odvisen od sodelavcev, ki pa so znali – vedé ali nevede – izkoristiti njegovo dobrosrčnost. Tako je bila iz velike skrbi do Cerkve – danes gledano – marsikakšna poteza nepotrebna, enostranska ali pretirana. Pij X. je velik kot dušni pastir. Njegov vzor je bil sv. Janez Vianney. Kot kaplan, župnik, kanonik, škof, kardinal – vselej je bil predvsem dušni pastir, poln gorečnosti in dobrote.

Sv. Bernard

Kladivar svojega časa. Zato imenujejo dvanajsto stoletje kar »Bernardovo stoletje«. Clunyjska reforma benediktincev je šla v zaton. Posvetnost je že prestopila samostanske zidove. Dve stoletji so clunyjski opati s svojimi 5.000 samostani po vsej Evropi opravili ogromno delo. A kot vedno v zgodovini, je s prehitrim širjenjem gibanje zvodenelo. Opat Robert pa je hotel obnoviti staro strogost benediktincev in začel z reformo. Ni šlo.