Marijino rojstvo

»Rojstni dan vesoljnega veselja.« Tako je zapisal Janez Damaščan. Cerkev v svojem bogoslužju praznuje samo tri rojstne dneve: Jezusovo, ker je Bog in človek, – Marijino, ker je brez madeža spočeta, – in Janeza Krstnika, ker je po učenju cerkvenih očetov že v materinem telesu bil oproščen izvirnega greha.

Vsak poklic je avantura: ne samo duhovniški in redovniški in misijonski. Kakšna avantura: biti oče, biti mati! ...

Včasih je človek postavljen pred življenjsko odločitev: ali – ali. Ni potrebno, da gre za poklic. Morda gre za notranje spreobrnjenje, za sprejem posebnega poslanstva, morda samo za veliko odpoved ali dobro delo. Ura milosti!

Razgovor – dialog rečemo moderno.

Čist namen.

Lahka stvar v besedah. A v resnici – ni vedno tako lahka. Velikokrat se slepimo. Mislimo, da dobro delamo zaradi Boga – pa v ozadju vendarle iščemo sebe. Razkazujemo sebe. Ne iz neke navade vsako jutro, znova in znova bi se moral resno vprašati: Ali delam za božje kraljestvo ali za svoje »kraljestvo«? Tudi svetniška gesla kot je: Vse v večjo čast božjo, niso garancija, da bo delo res v čast božjo. Bo morda šlo za mojo čast, za priznanje meni? Če res delam za Boga, se ob uspehu ne bom veličal.

Sv. Gregor Véliki

»Božji konzul« – od Boga poslani tolažnik in svetovalec vsem ljudem. Poleg Leona je edini papež, ki so mu dali naslov »Veliki«.

Če je koncil v čem praktično uspel, je uspel v prenovi bogoslužja.

Tretji red v novi obliki.

In še: besede.

Besede, besede, besede ...