Misli Franca Sodja - Minute v tihoti
3. avgust
Pri posodobljenju ne gre za to, da bi odpravili zapovedi, si olajšali življenje, si začrtali najlažjo pot do najlepših nebes.
In vendar se je začelo s koncilom delo nekega očiščevanja. Vse resnice ostanejo, tudi vse zapovedi. A z vseh resnic in zapovedi želi Cerkev razpihati vso tisto navlako, ki se je nabrala v teku stoletij. Zadihati moramo čisto krščanstvo.
2. avgust
Ena sama beseda, pa je vzrok gorja. Ena sama beseda, pa je velik blagoslov. Kolike važnosti je, da imam v oblasti dar govora. Za skupno življenje in za skupinsko delo prvi pogoj.
Za prepir sta potrebna dva. Za sporazumevanje je dosti eden.
Sv. Alfonz Ligvorij
Zavetnik spovednikov in moralistov.
Ko je odkril zapuščenost in nevednost ubogih, se jim je posvetil s svojimi tovariši, ki so ustanovili »družbo presvetega Odrešenika«. Proti janzenistični trdoti je prihajal z božjo ljubeznijo odpuščanja.
Sv. Ignacij Lojolski
Vitez z idejo: izkazati se, odlikovati se.
Do bojev pri Pamploni, kjer ga je krogla zadela v nogo, je bil to vitez: sicer veren, celo »za vero navdušen«, a »zapleten v igre, ženske in bojevanje«.
Izkazati se na vseh področjih viteškega življenja.
Moj jaz na oddihu.
Tudi počitnic smo potrebni.
»Umaknite se na samoten kraj in se malo odpočijte,« tako je svojim učencem naročil Kristus.
Počitnice so za delovne ljudi – ne za lenuhe. Da si spet osvežimo svoje moči za poklicno delo, so počitnice prav tako potrebne kot duhovne vaje za osvežitev duhovnega življenja.
Pretrgati je treba enoličnost vsakodnevnega življenja, spremeniti okolje, delo. Niso pa počitnice družabni ali fizični napor, da je po preživetih počitnicah človek potreben počitka od počitnic.
Sv. Marta
Gostoljubje.
Tudi krščanski problem. Prve krščanske generacije, skozi stoletja samostani, mnoge krščanske hiše – so slovele zaradi gostoljubja.
Kjer so vrata vedno zaprta, za njimi živi krščanstvo dvomljive vrednosti, pa četudi so »kloštrska« vrata.
Hinavščina.
Človek z dvojnim obrazom. Najbolj zanesljiva pot, da izgubiš zaupanje in spoštovanje ljudi.
Zahrbtnost, poniglavost, potuhnjenost, dvoličnost – ali kakorkoli naj že opišemo tisto, kar je izraženo v besedi hinavščina – je ena najgrših skaz značaja.
Strah ali dvom, kaj se skriva za lepo besedo, za ponujeno roko, za sladkim, kar preveč sladkim obrazom – ta strah razdvaja družine, soseske, narode. Četudi se včasih v mednarodnem svetu to imenuje diplomacija, ne izgubi svoje negativnosti.
27. julij
Bog ne potrebuje naše duhovitosti.
Navadno je tudi ljudje ne. Tudi smeh preseda, če je okruten, poniževalen ali prazen. Klavrna je vloga, igrati klovna. Norenje, kričavost, spakovanje – to še ni veselost. Največkrat razodeva praznega človeka.
S smehom se je težko ponarejati. Sam od sebe razodeva notranjost človeka. Narejen in večen smeh mori.