Sv. Ambrož

Eden stebrov Cerkve. Srečamo ga ob drugih velikanih njegove dobe. Bil je državni namestnik v Milanu. In v hudem sporu med katoličani in arijanci je živel kakor med dvema mlinskima kamnoma. A njegova pravičnost na vse strani je v obeh strankah vzbujala spoštovanje. Ko je umrl milanski škof, so se prvikrat obojni zedinili v enem, da so Ambroža izvolili za škofa. In Ambrož je bil šele katehumen. Po izvolitvi je bil krščen, posvečen v duhovnika in škofa. Neumljivo za današnji čas.

Sv. Miklavž

Škof v Miri, živel je v četrtem stoletju. Leto smrti 350. To je skoraj vse, kar ve povedati zgodovina o sv. Nikolaju ali – kot Slovenci udomačeno rečemo – sv. Miklavžu. Četudi je vse drugo bolj legenda kot zgodovina, je eno gotovo. Ta svetnik ne bi bil tako ljudski na vsem Vzhodu in kasneje tudi na Zahodu, če ne bi ustna tradicija ohranila spomina na »poosebljeno dobroto«, kar je Nikolaj bil. In to je glavno.

Velik v majhnosti.

V adventnem času stoji v ospredju silna postava Janeza Krstnika.

Sv. Frančišek Ksaver

Častihlepen študent. Nič manj kot njegova brata viteza. Znašel se je v Parizu na najbolj slavni univerzi in se srečal z drugimi, nazadnje z rojakom Ignacijem Lojolskim. Njegova prisotnost je Frančiška motila. Odvračalo ga je od padcev ogabno življenje profesorjev in dijakov, ki so ga vlačili ponoči s seboj. Ko je po dveh letih zaradi razvrata prav njegov profesor umrl, je dobil na njegovo mesto kristalno čistega človeka. Že to je veljalo veliko. A več Ignacij.

»Spreobrnite se!« To je adventni klic Cerkve. Prvotna beseda v originalni grščini »metanoéite« pomeni popolno notranjo spremembo. V jedru se moram spremeniti.

Advent.

Prihod pomeni ta beseda. Pravzaprav je vsa človeška zgodovina advent. Najprej je človeštvo pričakovalo Kristusov prihod v učlovečenju. Zdaj pa pričakujemo njegov drugi prihod v slavi: »In takrat bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z veliko močjo in slavo.« Dejansko smo sredi dveh adventov. Prvi je spomin na hrepenenje po Odrešeniku. Drugi je naše poslednje upanje, ko bo Kristus sklenil zgodovino sveta in bo »vse in v vsem Bog sam«, kakor trdi sv. Pavel.

Sv. Andrej, apostol

Brat Simona Petra in zelo blizu bratoma očeta Zebedeja: Jakobu in Janezu. Ni čuda, da so bili med prvimi učenci in so njih imena med prvimi apostoli. Za Andreja nekako samo po sebi že zato častno mesto, ker je brat prvaka Petra. Sveto pismo ve malo o njem povedati. A pove jasno. Ko je »popustil svoje mreže«, je hodil za Kristusom.

Ko se dokončava krog navadnih nedelj, tik pred adventom, nam na ta ali oni način Cerkev prikliče v spomin poslednji dan. S to mislijo prične tudi advent.

Iščite najprej božje kraljestvo ... Iz tega sledi drugo: Prinašajte najprej božje kraljestvo.