Misli Franca Sodja - Minute v tihoti
Slovo.
Smrt.
Kolika skrivnost – en sam otrok!
Sv. Karel Boromejski
Bil je iz bogate rodovine, ki je imela zveze na vse strani, dejansko po vsej Evropi. Od očeta določen za duhovniško pot, a k sreči sam z resničnim poklicem, je v sebi združeval nenavadno inteligenco, dobrosrčnost, uravnovešenost in administrativno sposobnost. Že enaindvajsetletnega ga je njegov stric papež Pij IV. poklical v Rim. Takoj je postal državni tajnik in kardinal.
V pogubljenje gre le tisti, kdor popolnoma zavestno odkloni božjo ljubezen. Pa tudi v poveličanje v nebesih le tisti, kdor je scela presijan z božjim življenjem.
Grobovi pokojnih so pridiga živim: Pomni, človek, da si prah. Morda jutri, morda čez petdeset let. Spričo večnosti majhna razlika.
Vsi sveti
Praznik vseh poveličanih. Tudi tistih svetnikov, ki jih ni v nobenem koledarju in ne bodo nikdar njihovi življenjepisi izšli v življenju svetnikov. Ker za svetnike proglašene svetnike že obhajamo njihove praznike, je prav, da danes posebej počastimo vse tiste svetnike, katerih imena so neznana.
Tolažilna je misel, da med njimi slavimo svoje sorodnike, znance, prijatelje. Saj če so v nebesih – in to upamo – spadajo v današnji praznik. Moj oče, moja mati ...
Moli in delaj! Od Benedikta sèm skozi stoletja se ponavlja to krščansko geslo.
Božja ljubezen ni igrača. To vem.
Dan sem zapravil.